Ja, hvala lepa, gospa predsednica. Dober dan vsem. Spoštovani gospod državni sekretar, drage kolegice in kolegi. V Poslanski skupini Nepovezanih poslancev se zavedamo, da je bilo več kot leto dni trajajoče obdobje epidemije za gospodarstvo in za zaposlene tako naporno in stresno, da je res vsaka rešitev izhod iz nemogočega labirinta v katerem smo se znašli. To polovico leta, ki je za nami lahko primerjamo s koncem prejšnjega leta, nekje so enake okoliščine in zdaj nas čaka to okrevanje, začetek okrevanja. Videti je po kazalnikih, da smo se dobro odrezali, da nam bo dobro šlo v primerjavi z ostalimi evropskimi državami, kar je vsekakor en pozitiven znak, da mogoče še bolj združno vztrajamo, da izpeljemo te ukrepe na čim boljši način. Ugotavljajo pa tudi, da se je v letu 2020 verjetno s plačilne nesposobnosti za veliko podjetij povečala, predvsem gre za podjetja iz storitvenih dejavnosti, kjer so njihovo delovanje je bilo omejeno ali so bila zaprta in niso poslovala in zato je ta novi interventni zakon o dodatnih ukrepih na tem, da omili posledice in da izboljša situacijo v gospodarstvu najbolj pomemben in to je seveda danes tudi tema. Jaz bi se osredotočil mogoče na industrijo srečanj in dogodkov, kjer je to panoga, ki prvo predstavlja eno platformo internacionalizacije dejavnosti in z drugo ima multiplikativne učinke na ostale segmente gospodarstva, ne samo na gostinstvo in turizem. Ampak problem in hendikep te panoge je v tem, da je bila v celoti zaprta od začetka epidemije do danes in da ni bila deležna nobene pomoči do sedaj, tako da je zdaj skrajni čas, da se tudi na njo pogleda in se injektira kar se da pomoči v to panogo industrije srečanj. V Poslanski skupini nepovezanih pozdravljamo predvsem tiste ukrepe, ki odločilno prispevajo pri ohranitvi delovnih mest in lažjem ponovnem zagonu gospodarskih dejavnosti po obdobju epidemije. Rad bi pri tem izpostavil ukrep povračila nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas, nato pomoč za financiranje regresa za letni dopust, pomoč industriji srečanj ter upravljalcem žičniških naprav in nenazadnje tudi uvedbo bonov za izboljšanje gospodarskega položaja za širše področje v gostinstvu, turizmu in kar me posebej veseli v športu in v kulturi. Opozarjamo pa le, da ti ukrepi, ki jih zajema nov interventni zakon PKP9, v celoti ne naslavljajo ključnega ekonomskega vprašanja te finančne izčrpanosti določenih ponudnikov zaradi dolgotrajnega zaprtja, nanaša se predvsem na turizem in gostinstvo.

Želim spomniti, da je v tem obdobju tri tiso poslovnih subjektov zaprlo svoja vrata in odjavilo dejavnosti, 1300 je bilo registriranih na področju gostinstva in 1700 na področju turizma in to število je res veliko. Zato smo nepovezani poslanci skupaj s sopodpisniki ob že navedenih ukrepih iz PKP9, ki jih absolutno pozdravljamo, predlagamo sprejem nekaterih dodatnih ukrepov ali izboljšav, ki so ključnega pomena, da bi podjetja ostala v dobri kondiciji ali se vrnila v njo in posledično, da se izognimo večjemu odpuščanju, zato predlagamo, pa da naštejem podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo do konca tega leta, predvsem za tiste dejavnosti, ki omejeno obratujejo ali so bile zaprte, ali so še vedno zaprte z vladnimi odloki. Predlagamo tudi uvedbo mesečnega temeljnega dohodka do konca septembra, pri tem pa bi vladi dali možnost, da ta ukrep s sklepom podaljša do konca tega leta. Predlagamo uvedbo enkratnega dodatka za pomoč gospodarstvu zaradi posledic epidemije, kar bi predstavljalo neke vrste nadomestilo za izpad prometa. Predlagamo vključitev v kinematografske dejavnosti v seznam upravičencev do pomoči za financiranje regresa za letni dopust, za to leto 2021. Jaz želim tu povedati, da je najverjetneje prišlo do ene pomote, da je spregledana ta panoga kinematografske dejavnosti, kjer so se predstavniki kinematografov vključili skupaj z vladno ekipo v snovanje tega predloga za PKP9, ampak so na koncu, ko smo dobili čisti opis izpadli in verjamem, da gre samo za tehnično pomanjkljivost, ki bo zlahka odpravljena, ampak to moramo v tem amandmaju seveda vključiti oziroma smo vključili. Predlagamo tudi dodatno pomoč filmski in avdiovizualni industriji. In tu glede te pomoči filmski in avdiovizualni industriji bi rad elaboriral nekoliko širše zakaj se gre. Črtanje pogoja, da so lahko do pomoči za financiranje regresa za letni dopust za to leto upravičene le tiste pravne in fizične osebe, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo te naštete dejavnosti, kot glavno dejavnost. To je od več zapisano oziroma ravno tu se pojavlja diskriminacija in namesto tega predlagamo, da so do pomoči upravičene osebe, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo eno izmed navedenih dejavnosti. Ker ta predlagana sprememba sledi določitvi pogojev za ukrepe delnega povračila stroškov organizacije srečanj in dogodkov in pomoči filmski in avdiovizualni industriji. Za oba ukrepa naš predlog namreč določa, da so do sredstev upravičeni vsi tisti, ki opravljajo določeno dejavnost brez pogoja, da mora biti to njihova glavna dejavnost. Ker na tak način odpravljamo neenako obravnavo upravičencev, ki jim navedene dejavnosti ne opravljajo kot svojo glavno dejavnost, saj jih v večini primerov niti ne morejo opredeliti kot glavno.

Mi se moramo zavedati, da so v turizmu, gostinstvu, v kulturi in športu trpele dejavnosti vseh, ki jih izvajajo ne glede na to ali imajo dejavnost določeno kot glavno in po tej sistematizaciji standardne klasifikacije dejavnosti ali pa če je nimajo. Naprej želimo pomagati filmski in avdiovizualni industriji s spremembo pogoja za upravičence, ki določa, da delovanje ni v celoti ali delno financirano s strani Ministrstva za kulturo ali iz kakšnih drugih proračunskih virov in sicer tako, da se kot pogoj določi, da upravičenec nastale stroške ne sme kriti iz drugih virov, kot so zavarovanja, začasni ukrepi pomoči ali podpora iz drugih virov. Tukaj pa gre za izključevanje upravičencev, ki svoje delovanje financirajo iz različnih javnih sredstev in namreč ni razloga, morebitno tveganje dvojnega financiranja istega stroška iz javnih virov pa bi se moralo urediti na bolj enakopraven način za vse upravičence. Ta predlagana sprememba odpravlja tudi neenako obravnavo organizatorjev in razstavljalcev, ki opravljajo tudi druge dejavnosti, ki so financirane iz strani proračunskih uporabnikov. Končno predlagamo spremembo pogoja, da morajo ponudniki storitev pri katerih se bon unovči dejavnosti, ki so naštete v drugi alineji 43. člena opravljati kot glavno dejavnost. Dosedanja ureditev koriščenja turističnih bonov, kot je urejena v PKP5 denimo ne določa, da se turistične bone lahko koristi le pri ponudnikih storitev, ki naštete dejavnosti opravljajo kot svojo glavno dejavnost. Določeno je le, da jo morajo opravljati kot eno izmed svojih dejavnosti in s predlagano spremembo se tako dosedanja praksa koriščenja bonov ne spreminja ali pa se le širi možnost uporabe turističnih bonov. Prav tako pa se s predlagano spremembo odpravlja neenako obravnavo ponudnikov storitev za koriščenje bonov. Ker če pogledate, če nek turistični kompleks, ki ima glavno dejavnost turizma organizira kulturno prireditev, na kateri bi nekateri unovčili svoj bon za kulturno prireditev, potemtakem ne bi mogel unovčiti tega bona samo zaradi razloga, da je organizator prvotno definiran kot organizator, kot glavno dejavnost ima turistično. In mislim, to je razlog, da predlagamo, da se to bolj strukturira in da se ta pogoj izključi. Radi bi pa tudi predlagali v razmislek, da se namesto zmede okoli dveh vrst bonov le poveča vrednost starih bonov ter za celotni znesek omogoči razširjeno uporabo v turizmu, gostinstvu, športu, kulturi, na prireditvah in tako naprej, s tem bi pa zaobjeli in pri okrevanju pomagali bistveno širšemu spektru ponudnikov in gospodarskih subjektov. Kot smiselno izpostavljamo tudi rešitev, da bi lahko bili boni v digitalni obliki naloženi na mobilnih telefonih in stranke bi lahko z njimi plačevale podobno kot z denarjem, kot z neko mobilno denarnico, za starejše bi pa medtem bilo smiselno ohraniti možnost koriščenja v fizični obliki. In končno, rad bi opozoril še na 9. člen PKP9, ki odstopa od določb Zakona o trgovini na način, da določa, da se lahko obratovalni čas prodajalne na letališčih ne omejuje in da bi ta ukrep veljal do konca naslednjega leta. Najprej se mi zastavlja vprašanje ali takšna določba sploh sodi v predlog zakona, ki je interventne narave, na to je tudi opozorila Zakonodajno-pravna služba. Predlagatelj namreč ne navaja razlogov kako bi lahko predlagan odstop neposredno vplival na omilitev in odpravo posledic nalezljive bolezni covid-19, če ni posebej utemeljenih razlogov, za začasen odstop bi morala biti predlagana ureditev oblikovana kot zakonska sprememba, kot novela, vendar pa v tem zakonodajnem postopku zaradi razlogov določenih v poslovniku odstopa ni mogoče spremeniti v novelo. Sem prepričan, da bi se ta materija morala urediti celovito in to spremembo oziroma z dopolnitvijo tistega zakona kamor sodi, to je Zakon o trgovini in ne v interventni protikoronski zakon, zato smo tudi v Poslanski skupini Nepovezanih poslancev pred kratkim vložili novelo Zakona o trgovini, kjer celoviteje rešujemo navedeno problematiko in želimo odpraviti težave s katerimi se soočajo trgovski in turistični deležniki. In tu gre za te dodatne izjeme, ne samo za letališča ob nedeljah in praznikih, ampak za turistično informacijske centre, prodajalne ob pokopališčih, potem pa da se določi čas brez omejitev ne samo v prodajalnah, ki sodijo med izjeme zaradi velikosti prodajnega prostora do 200 kvadratnih metrov, temveč tudi v prodajalnah, ki sodijo med izjeme in predstavljajo kombinacijo trgovine in drugih namenskih prostorov, ki bi lahko presegale to kvadraturo in končno, da se manjšim družinskim prodajalnam omogoči, da lahko delo ob nedeljah in dela prostih dnevih opravljajo tudi družinski člani samostojnega podjetnika ali zastopniki, ki jih on definira. Za zaključek bi rad povedal, da vsaka epidemija k sreči ima svoj konec in da vsako okrevanje ima svoj začetek. Slovenija je bila lani med tistimi državami, ki so najbolje okrevale, zato smo lahko optimistični in tudi prepričani, da bomo tudi letos to ponovili skupaj in bomo med najuspešnejšimi pri izhodu iz krize. Zato pozivamo vse deležnike, da se sedaj vsi osredotočimo na izhodno strategijo in na začetek okrevanja, ker prihranki prebivalstva na bankah so rekordni, podjetja so nizko zadolžena, banke so v dobrem stanju, zato od vlade pričakujemo, da v najkrajšem možnem času pripravi ciljne razpise za okrevanje najbolj ranljivih dejavnosti.

Hvala lepa.