Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni.

Obravnavani predlog zakona je ZPS preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika ter s tem v zvezi pripravila pisno mnenje. Mnenje je soustvarilo pol ducata strokovnih sodelavk ZPS in se jim ob tej priložnosti zahvaljujem. V okviru uvodne predstavitve pa bi najprej podala nekaj ključnih poudarkov iz uvodnega dela našega mnenja. Predlog zakona je še eden izmed zakonov, ki ureja materijo povezano z omilitvijo posledic covid-19 in v obliki novel, odstopov od določb posameznih zakonov in začasnih ukrepov, posega v na več področij pravne ureditve, ki ne sodijo zgolj v resor gospodarstva, kot izhaja iz njegovega naslova, temveč tudi na delovna področja drugih ministerstev, na primer dela, kulture, infrastrukture in tako naprej. V zvezi z zakonodajnim pristopom, uporabljenim pri sprejemanju interventnih zakonov povezanih s problematiko širjenja covid-19 in njenih posledic, je ZPS že večkrat opozorila na razdrobljenost pravnega urejanja, podvajanja vsebin, kopičenje nekaterih ukrepov v več interventnih zakonih in pogostost njihovega noveliranja, kar vpliva na preglednost in jasnost pravne ureditve. Zato ZPS tudi na tem mestu ponovno opozarja, da zakonodajalca zavezuje načelo pravne države iz 2. člena Ustave. Resda je eno izmed načel pravne države tudi načelo prilagajanja prava družbenim razmeram, ki ga je treba uresničevati ob hkratnem zagotavljanju varstva zaupanja v pravo in pravne varnosti, ki se prav tako zrcalita v 2. členu Ustave. To je še posebej pomembno pri urejanju materije, ki se nanaša na širši krog pravnih naslovljencev. Tudi tokrat je bilo treba izpostaviti ustavnopravni vidik povezan s pravico do zakonodajnega referenduma, saj se tudi v ta predlog zakona umeščajo vsebine, za katere po presoji ZPS ni izkazano in razumno utemeljeno, kako sta izbruh bolezni in razglasitev epidemije covid-19 vplivala na nastanek škodljivih posledic. Gre za spremembo Zakona o dajatvah za motorna vozila in odstope od Zakona o trgovini, Zakona o vodah, Zakona o rudarstvu, Zakona o osebni izkaznici in določbo 26. člena predloga zakona. Ustavno sodišče je nedavno sprejelo stališče in sicer v odločbi številka U1-480/20, s katero je razveljavilo določbo PKP6, da morajo biti dejstva, ki izkazujejo nujnost ukrepov prepričljivo obrazložena. Čeprav je dopustno razloge, zaradi katerih referenduma ni dopustno razpisati, utemeljiti tudi v postopku pred Ustavnim sodiščem, ZPS meni da morajo v bistvenem izhajati že iz predloga zakona oziroma morajo biti podani tekom faze zakonodajnega postopka, v kateri se dokončno oblikuje vsebina zakonskih določb. Kajti ob odsotnosti konkretizirane utemeljitve Državni zbor ne more celovito oceniti primernosti in nujnosti posameznega ukrepa za omilitev posledic naravne nesreče. Če ti razlogi niso izkazani oziroma razumno utemeljeni lahko Ustavno sodišče že iz tega razloga ugotovi kršitev prve alineje 90. člena ustave in razveljavi posamezno določbo sprejetega zakona. Pripomb k posameznim členom ne bi posebej povzemala, saj so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin koalicije, za katere je treba ugotoviti, da so pretežno nomotehnične narave, ključnih ustavnopravnih in pravno sistemskih pripomb iz mnenja pa amandmaji ne odpravljajo. Izpostaviti je treba amandma k 11. členu, ki ustavnopravne in pravno sistemske pripombe ZPS iz mnenje še poglablja. Z amandmajem se je skristaliziral namen odstopa od Zakona o rudarstvu in sicer se določa možnost posebnega podaljšanja rudarske koncesijske pogodbe na predlog koncesionarja, za obdobje enega leta. Pri tem pogoji za podaljšanje na zakonski ravni niso določeni. To pomeni, da je Ministrstvu za infrastrukturo dano golo pooblastilo, torej popolna diskrecija, da na predlog koncesionarja koncesijsko pogodbo podaljša. Pri teh okoliščinah, da občine niso posodobile in sprejele prostorskih načrtov, zaradi česar naj bi se od Zakona o rudarstvu prvotno predlagal, v zakonski določbi ni inkorporirana. Ker koncesionarju za podaljšanje ne bo treba izkazati pogoja, da ima soglasje morebitnih drugih imetnikov pravic na teh zemljiščih, bi lahko s tem odstopom prišlo do posega v lastninsko in iz nje izvedenih pravic, ki pa ni v ničemer utemeljen, kar je sporno iz vidika 67. in 69. člena Ustave. Prav tako koncesionarju ne bo treba izkazovati pogoja, da je bila na pridobivalnem prostoru izvedena predpisana sprotna sanacija zemljišč, kar je sporno predvsem iz vidika drugega odstavka 70. člena Ustave. K členom katerim niso bili vloženi amandmaji, pa je bil s strani Ministrstva za gospodarstvo vložen odgovor na mnenje ZPS v zvezi s predlogom zakona. A je treba načelno ugotoviti, da večina dodatnih pojasnil, pripomb iz mnenja še zmeraj ne odpravlja, tako da večina pripomb še vedno ostaja. Določena pisna pojasnila pa vendarle terjajo dodaten odziv ZPS.

Najprej glede odstopa od Zakona o vodah. Torej glede 10. člena predloga zakona ZPS ugotavlja, da pojasnila potrjujejo, da je pripomba podana v pisnem mnenju ZPS k 10. členu relevantna. Veljavni Zakon o vodah namreč ne omogoča, da bi se sredstva Sklada za vode lahko uporabljala za financiranje javnih služb iz 161. člena Zakona o vodah. To bi omogočala šele novela Zakona o vodah, ki bo predmet referenduma in je s tem še v zakonodajnem postopku. Samo in šele, če ta novela na referendumu ne bo zavrnjena, se bo novela Zakona v vodah uveljavila. Če pa bo novela Zakona o vodah zavrnjena, bo ne glede na voljo izraženo na referendumu, torej ne glede na referendumski izid, uveljavljen odstop od 162. člena Zakona o vodah, ki bo omogočil, da se sredstva sklada za vode lahko začasno uporabijo za financiranje javnih služb iz 161. člena Zakona o vodah. Ta odstop bo uveljavljen celo brez pogoja, da v proračunu ni zagotovljenih zadostnih virov za financiranje izvajanja javnih služb. Ne drži torej, da je predmet predlagane določbe zgolj začasno odpraviti omejitev uporabe tega vira, vezanega na ne obstoj zadostnih drugih finančnih virov. Kot že rečeno, veljavni Zakon o vodah sploh ne omogoča, da bi se sredstva Sklada za vode lahko uporabljala tudi za financiranje izvajanja javnih služb. To potrjuje tudi navedba, da citiram: »V primeru, da novela Zakona o vodah ne bi bila uveljavljena, pa bo predlagana določba začasno omogočala financiranje izvajanja gospodarskih javnih služb iz Sklada za vode.« Zaradi tega je treba ponovno opozoriti, da predlagan odstop lahko pomeni z Ustavo neskladen poseg v pravico do referendumskega odločanja. Odziv terja tudi pojasnilo k 22. členu. In sicer, da je umestitev davčne številke predlagal Zavod za zaposlovanje, ker naj bi jo potreboval zaradi izvedbe postopka. Hitrejša pridobitev podatkov, ter hitrejša izdaja sklepov znotraj zakonskega roka potrjuje pripombo ZPS, da gre za tako imenovano določbo tehnične narave, ki pa ne more pretehtati nad ustavnimi kavtelami. Uporaba EMŠO je določena za pridobivanje podatkov od Zavoda za zdravstveno zavarovanje, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, finančne uprave in delodajalca, uporaba davčne številke pa je določena s pridobivanji podatkov iz centralnega registra prebivalstva, čeprav se podatki iz centralnega registra prebivalstva prav tako lahko pridobijo z uporabo EMŠO. Zato je treba ponovno opozoriti, da je določitev obdelave kar dveh podatkov, ki omogočata popolno identifikacijo posameznega, pa to ni nujno potrebno za dosego namena obdelave določenega podatka, v nasprotju z 38. členom Ustave. Še glede pojasnila k 4. členu, ki z ničemer ne odgovarja na pomislek ZPS, da je ureditev predlogu zakona, ki podzakonskemu predpisu prepušča določitev roka za vlaganje zahtev za finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka po 116. členu PKP6, v neskladju z načelom zakonitosti iz 120. člena Ustave. Določitev prekluzivnega roka za uveljavljanje pravice je nedvomno zakonska materija. Če pa se bo znotraj obdobja upravičenosti določilo celo več rokov za krajša obdobja, pa je to celo v nasprotju s samim 116. členom PKP6, saj ta določa le eno celotno obdobje upravičenosti.

Toliko z moje strani. Hvala.