Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovane poslanke, poslanci. Spoštovani gostje, zainteresirana javnost.

Za nami je najbolj zahtevno leto za katerikoli parlament in vlado v novejši zgodovini. Skupaj smo skozi celo leto spremljali nujne ekonomsko socialne ukrepe, s katerimi smo zagotovili socialno stabilnost, predvsem pa smo z njimi ohranili delovna mesta in s tem tudi kondicijo našega gospodarstva. Kot lahko spremljate podatke, smo ekonomsko odlično preživeli epidemijo in bomo med državami Evropske unije, ki bodo imeli najhitrejšo gospodarsko okrevanje. Slovenija ima izjemne bonitetne ocene. Smo med najboljšimi po gospodarski rasti in po nizki brezposelnosti, ki je padla že na predkrizno raven. Ključno vlogo pri teh ukrepih so igrali ravno paketi protikoronskih ukrepov, ki smo jih sprejeli v osmih stopnjah ali pa v osmih zakonih. Seveda pa ima ta dobra gospodarska slika tudi nekaj senc, nekaj panog in podjetij, ki jih je epidemija še posebej prizadela. Zato smo namesto devetega PKP zakona pripravili poseben interventni zakon, ki je namenjen predvsem turizmu in z njim povezanimi panogami. Čeprav je sedaj celotno gospodarstvo odprto in lahko posluje, se za te ciljne panoge posledice epidemije tako, da je potrebna dodatna pomoč in pa spodbude. V startu smo načrtovali kar ukrepe pomoči v večjem obsegu, a je na koncu proces medresorskega usklajevanja bilo doseženo ravnotežje med nujno pomočjo gospodarstvu na eni strani in ohranjanju stabilnosti javnih financ na drugi strani. Seveda je pri nekaterih nekaj nezadovoljstva, a pri tem moramo izpostaviti, da je bilo v turizem in gostinstvo že do sedaj nakazanih 705 milijonov evrov pomoči v okviru teh osmih PKP zakonov. Z novimi ukrepi pa bo ta panoga na koncu dobila več kot eno milijardo evrov pomoči. Danes boste obravnavali predlog zakona, ki ga izpostavljene panoge nestrpno pričakujejo. Jaz sicer razumem politično željo po vlaganju številnih amandmajev, a moram pri tem poudariti, da je vlada z obsegom pomoči v tem zakonu ustrezno zaokrožila vse dosedanje ukrepe. Vsekakor bi pa želel, da bo danes razprava konstruktivna in da se izognemo cenenemu populizmu. Predvsem pa si želim, da bi razprava potekala na podlagi dejstev in številk, ne pa zavajanju stanju našega gospodarstva. Recimo, še pred nekaj meseci je bilo slišati, da bomo imeli preko 100 tisoč brezposelnih, pa je stanje povsem drugačno, kot sem povedal, smo že na nižjem nivoju, kot smo bili v pred covid obdobju. Kot sem uvodoma izpostavil je generalno stanje našega gospodarstva zelo dobro in obeta hitro okrevanje. V kratkem bodo podjetja lahko začela črpati tudi sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost. S temi sredstvi bodo gospodarstvu zagotovljeni pogoji za zeleni in digitalni prehod, kar bo poleg samega okrevanja prispevalo tudi k nadaljevanju prestrukturiranja našega gospodarstva in s tem višjo dodano vrednost. Skozi celotno epidemijo smo vodili dialog z vodstvi vseh gospodarskih zbornic in drugimi deležniki iz gospodarstva. Temu dialogu smo zgradili močno partnerstvo vlade z gospodarstvom. To partnerstvo bomo v prihodnjih letih še krepili, saj je povsem jasno naslednje. Slovenija je močna toliko, kolikor je močno njeno gospodarstvo. Zato dajemo vsaj pri vprašanju gospodarskega okrevanja in gospodarskega razvoja z zelenim in digitalnim prehodom delovati skupaj in konstruktivno. Saj to je lahko tista točka, kjer ostane politikanstvo pred vrati in dialog med nami vodimo na podlagi dejstev in številk. Če pa sedaj preidem na številke in konkretno predstavitev zakonskih rešitev, mi dovolite, da res na kratko predstavim vsebino predloženega zakona. Vlada je 18. junija sprejela predlog težko pričakovanega Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covid-19. Včeraj so bili sprejeti še amandmaji k predlogu zakona, s katerimi smo upoštevali mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Prejeli smo mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in skupaj z resorji, predvsem Ministrstvom za delo, kmetijstvo, finance, okolje, infrastrukturo, notranje zadeve in kulturo ter v sodelovanju s FURS-om pripravili odziv na pripombe v obliki amandmajev. Večina pripomb smo upoštevali in na ta način smo predlog zakona izboljšali tako nomotehnično, kot tudi vsebinsko, saj so bile pripombe zelo konstruktivne. Kjer pa iz vsebinskih razlogov ni bilo možno upoštevati pripomb Zakonodajno-pravne službe, smo podali pojasnila. Kot sem že omenil, smo zakon dejansko pripravljali skupaj z gospodarstvom, nekoliko tesneje s predstavniki turizma in gostinstva, ki jih je epidemija tudi najhuje prizadela. In verjamemo, da naslavlja največje in najbolj akutne izzive s katerimi se gospodarstvo srečuje. Ocenjena vrednost ukrepov v predlogu zakona je 243,5 milijona evrov.

Interventni zakon je primarno usmerjen na področje turizma, gostinstva, industrije srečanj, športa in kulture. Prvi ukrep v višini 22,8 milijona evrov je pomoč države za financiranje regresa za letni dopust v višini 1024 evrov na zaposlenega. Ukrep velja za tiste, ki so registrirani do 31. maja letos in imajo letošnji upad prometa več kot 20 % glede na lani oziroma na 2019. Drugi ukrep v višini tri milijone evrov je povračilo stroškov industriji srečanj v času od začetka avgusta, pa vse do konca letošnjega leta. Sofinancirali bomo 80 % stroškov zaradi odpovedi ali 60 % zaradi omejene izvedbe. To velja za dogodke, katerih organizacijski stroški so vsaj 10 tisoč evrov. Tukaj gre za neke vrste garancijo za dogodke, ki bodo planirani v drugi polovici letošnjega leta in bodo zaradi ukrepov vlade, zaradi zdravstvenih razlogov onemogočeni delno ali v celoti. V enakem obdobju smo predvideli tudi en milijon evrov za denarna povračila v višini 25 % upravičenih stroškov za produkcijo filmov ali avdiovizualnih del. Potem so tu novi boni težki 182,2 milijona evrov. Ti so namenjeni izboljšanju gospodarskega položaja na področju potrošnje v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi. Do bonov bodo upravičeni vsi državljani, odrasli v višini 100 evrov in mladoletniki v višini ali pa mladoletni v višini 50 evrov. Boni bodo veljavni do konca leta, z možnostjo podaljšanja do šest mesecev. Predvideli smo tudi 850 tisoč evrov za oprostitev plačila povračila za vodo in sicer za imetnike vodne pravice za kopališča. Ta so bila kot vemo zaprta oziroma v zadnjem času na voljo zgolj gostom nastanitvenih kapacitet. Omenjeni imetniki vodne pravice so upravičeni plačila v prvi polovici tega leta. Tudi žičničarji zaradi izjemno slabe smučarske sezone lahko računajo na našo pomoč in sicer v obsegu 3,7 milijona evrov. Pripadlo jim bo delno povračilo izpada prihodkov od prodanih vozovnic v višini 40 %. Višino izpada prihodkov bomo računali kot razliko med povprečnim prihodkom prodanih vozovnic v sezonah 17/18 in 19/20. Pri tem bomo upoštevali tudi višino nadomestil za covid. Za nova smučišča smo predvideli fiksno določena nadomestila med 50 in 6100 evri. Do teh številk smo seveda prišli s pomočjo gospodarstva samega. V predlog zakona smo vključili tudi 20 milijonov težak ukrep za celotno gospodarstvo in sicer gre za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ki ga gospodarstvo že dobro pozna. Prvi pogoj je, da je delodajalec registriran do 31. decembra lani in ocenjuje, da najmanj 10 % zaposlenih mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela. Drugi pogoj pa, da velja samo za dejavnosti, ki jim je prepovedano ali omejeno poslovanje. Višina subvencije je obdobje od 1. julija do 30. septembra letos znaša 80 % nadomestila plače in maksimalno polovico povprečne mesečne plače za leto 2020. Vlada pa se lahko odloči za podaljšanje ukrepa še za tri mesece, torej do konca leta 2021. Predloži interventni zakon zajema tudi podaljšanje nekaterih ukrepov, kjer pa ni finančnih posledic. V zakonu smo tako do konca leta podaljšali program covid zaradi prilagoditve državnih pomoči, prilasitev, omogočili smo unovčevanje turističnih bonov tudi pri tistih ponudnikih, ki so ustanovljeni letos. Upoštevalo se bo stanje na dan unovčevanja bona, torej bodo vključeni tudi sezonski ponudniki nočitev in tisti, ki so svoje obrate odprli letos. Spremenili smo tudi rok za obvestilo o vračilu pomoči za nekrite fiksne stroške za katerega se pomoč uveljavlja. Odpravili bomo omejitev poslovanja prodajaln na letališčih do konca leta 2022, vezano na Zakon o trgovini. Podaljšali bomo rok za plačilo obveznosti za odjavljena vozila, vezano na Zakon o dajatvah na motorna vozila, oprostili davek na dodano vrednost za nakupe zaščitne opreme, vezano na Zakon o DDV-ju in podaljšali veljavnost koncesijskim pogodbam za izkoriščanje mineralne surovine, vezano na Zakon o rudarstvu. Podaljšali veljavnost osebnim izkaznicam, ki jim poteče rok vezano o Zakonu o osebnih izkaznicah. Žal je bil zaradi pomanjkanja proračunskih virov iz interventnega zakona umaknjen enkratni dodatek za turizem v vrednosti 43 milijonov.

Deležnike v turizmu želim pomiriti z informacijo, da na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo že iščemo načine da likvidnost turizmu zagotovimo preko drugih razpoložljivih virov, predvidoma kohezijskih, z določenimi prilagoditvami. Pripravili bomo enostaven ukrep, ki bo po vsebini in načinu izvedbe čim bolj podoben ukrepu, ki je bil prvotno predviden z zakonom. V ta namen želimo še letos zagotoviti 30 milijonov evrov, pri čemer računamo tudi na tvorno sodelovanje službe vlade za kohezijo in pa Ministrstva za finance. Tukaj govorim o treh panogah, ki jih tudi s tem interventnim zakonom nismo uspeli nasloviti. Tukaj gre predvsem za vprašanje mestnih hotelov, kjer je možnost unovčevanja bonov v praksi se pokazala že iz prvega koraka kot zelo nizka. Drugič gre za reciptivne agencije, se pravi tiste agencije, ki vozijo in pripeljejo tujce v Slovenijo in tretjič gre za industrijo srečanj, ki je v tem obdobju bila formalno in pa v prakso omogočena, da izvaja svojo dejavnost. Spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni. Želim si, da bomo ta zakon po konstruktivni debati poslali v razpravo in odločanje na plenarno sejo Državnega zbora, da pridemo do pogojev, da lahko po njemu čim prej začnemo pomagati panogi, ki je specifična, ki je bila prva prizadeta še pred razglasitvijo epidemije, ki je bila v lanskem letu, v večini leta zaprta, ravno tako letos in ne glede na to, da smo zdaj skoraj popolnoma sprostili vse dejavnosti, bo čas okrevanja v turizmu daljši predvsem zaradi tega, ker je turizem tudi do sedaj živel, če tako rečem direktno v preko 70 % od tujih gostov, ki se ne bodo vrnili čez noč, čeprav delamo vse na tem na promocijskem in na delu, kjer si prizadevamo, da se bodo preko mejna potovanja omogočala upam, da kmalu tudi z digitalnim zelenim certifikatom.

Najlepša hvala.