Najlepša hvala, kolega Podkrajšek.

Kot predsednica Odbora za kulturo in predlagateljica današnje seje bi vas najprej rada spomnila, da smo Slovenci močno obeleženi s Plečnikom. Brez arhitekta Plečnika bi Ljubljana, Slovenija, kakor tudi kakšna druga evropska prestolnica izgledali povsem drugače, če bi že takrat razmišljali o tem, da je potrebno čim ceneje graditi in čim manj kvalitetno in estetsko. Za zagotavljanje čim večje kvalitete bivanja in estetike prostora za vse prebivalke in prebivalce je nujno, da so vsi posegi v prostor strokovno premišljeni in tudi zakonsko regulirani. Stroki, ki sta pri nas specializirani za ukvarjanje s prostorom, sta arhitektura in krajinska arhitektura in sta ključni za pripravo projektne dokumentacije, ki vse grajene objekte umešča v prostor. Trenutno veljavni Gradbeni zakon pa določa, da mora vsak projektant za vodenje izdelave projektne dokumentacije določiti pooblaščenega arhitekta ali pa pooblaščenega inženirja iz stroke, ki glede na namen gradnje prevladuje, za vodjo projekta, kar pomeni, da so arhitekti vodje projektov za veliko večino stavb, zlasti vrtce, šole, bolnišnice, stanovanjske stavbe, javne stavbe in tako naprej, da so gradbeni inženirji vodje projektov za avtoceste, viadukte, tunele in tako naprej in da so inženirji elektrotehnike vodje projektov za daljnovode, elektrarne in podobno. Zdaj inženirji na žalost s temi spremembami in s tesnimi povezavami s trenutno oblastjo je očitno njihov cilj vzpostavitev oligopola nekaterih projektantskih podjetij nad vodenjem največjih gradbenih projektov v Sloveniji in posledično vzpostavitvijo oligopola ter podjetij nad črpanjem javnega denarja, uničenje manjših in inovativnejših in idejno močnejših projektantskih birojev in prilaščanje referenc. Skratka, prva kratkoročna cilja, katerih uresničevanje trenutno poteka, sta, prvič, sprememba Gradbenega zakona na način, da je vodja projekta lahko katerikoli od sodelujočih na projektu, določi pa ga naročnik, in drugič, ukinitev obveznih projektnih natečajev, ki jih morajo organizirati državni, občinski organi in druge osebe javnega prava, kot trenutno določa Zakon o javnem naročanju. Sprememba Gradbenega zakona na način, da bo lahko inženir katerekoli stroke vodja projekta se ne glede na to, kateri stroki pripada in katera stroka na projektu prevladuje, se po našem mnenju dela zato, da bodo lahko direktorji velikih projektantskih podjetij, kot so ELEA IC, IB, Savaprojekt, sebe pisali kot vodje projektov. Zdajšnja ureditev projektantskim birojem, ki jih vodijo inženirji, seveda ne ustreza. Pri odpravi zakonskih omejitev gre v resnici za prisvajanje referenc dejanskih vodij projektov s strani lastnikov podjetij. In to se nam zdi najbolj problematično. Po eni strani gre tukaj za čisto klasično krajo avtorskih pravic, po drugi strani pa gre ob hkratnem vzpostavljanju oligopola z ukinjanjem javnih natečajev za krepitev izkoriščevalskih pozicij lastnikov podjetij, ki bodo lahko vedno vodje projektov napram njihovim zaposlenim, ki bodo projekte dejansko vodili, a za delo ne bodo dobili referenc, kar bo za njih ovira pri morebitni menjavi zaposlitve. Ko bodo šli, bodo vse reference ostale njihovemu delodajalcu. Zakon o javnem naročanju, če se dotaknem ukinjanja javnih arhitekturnih natečajev, pa Zakon o javnem naročanju v tretjem odstavku 100. člena trenutno določa, da morajo organi Republike Slovenije, občinski organi in druge osebe javnega prava izvesti projektni natečaj za vsa javna naročila storitev projektiranja novih objektov v javni rabi. Izvajanje javnih arhitekturnih natečajev za večje javne investicije je civilizacijski standard in osnovno orodje zagotavljanja kakovostnih rešitev, transparentnosti postopkov urejanja prostora in racionalne rabe javnih sredstev in ga poznajo vse demokratične države. Javni natečaj je najbolj učinkovit, je najbolj demokratičen in tudi najbolj ekonomičen način porabe javnega denarja za izbiro optimalne, torej najbolj funkcionalne, najboljše, najbolj inovativne in najbolj prijazne do okolja rešitve. Celotni investiciji ta javni natečaj predstavlja približno 0,5 % stroška celotne investicije, vendar pa ta isti javni natečaj odločilno vpliva na preostalih 95 % investicije. Uporaba postopka natečaja je najbolj smotrna odločitev za naročnike, ki se pri izvajanju investicijskih projektov ravnajo po načelih kakovosti, strokovnosti, transparentnosti in optimalne izbire. Vsi natečajniki imajo vedno enake možnosti, saj so natečaji anonimni, šteje le kakovost in predlagane rešitve, ki jo izmed večjega števila prispelih rešitev izbere skrbno izbrana komisija usposobljenih strokovnjakov in naročnikov. Natečaji so tudi eden od redkih načinov, ki mladim projektantom omogočajo možnost vstopa na trg in izvedbo večjih del, s čimer se preprečuje beg možganov v arhitekturi v druge države, hkrati pa so s svojo javno naravo tudi ena od varovalk pred sistemsko korupcijo pri izvajanju javnih naročil storitev projektiranja objektov. Če bo javni natečaj dejansko ukinjen, bo edino merilo pri izvedbi javnih naročil za projektiranje objektov v javnih rabi, ki se bodo plačevali z javnim denarjem, najugodnejša cena in referenca projektantov. S tem se bo iz možnosti sodelovanja izločilo manjše arhitekturne biroje, predvsem pa mlade arhitekte, ki pogosto predstavljajo najizvirnejši in najkreativnejši del stroke. Z ukinitvijo natečajev bodo o prostoru odločali tisti, ki to pač lahko počnejo ter pač razpolagajo z javnim denarjem, pogosto povezani in pod vplivom vladajoče politike, posle pa bodo dobivali tisti, ki so s to politiko najbolj povezani. Nekatera javna naročila trenutno že potekajo in nekateri deležniki na portalu javnih naročil že opozarjajo, da so naročila prikrojena tako, da ustrezajo zgolj enemu podjetju.

Zdaj pa, če še omenim umetno ustvarjanje spora med arhitekti in inženirji, potem ko so upravne enote začele leta 2019 dosledno preverjati izpolnjevanje kriterijev za vodenje projektov, so mediji začeli poročati o domnevnem konfliktu med arhitekti in inženirji. V resnici ni nobenega spora med arhitekti in inženirji, ampak gre za za razredni konflikt, kjer je na eni strani interes lastnikov in direktorjev velikih projektantskih podjetij, v katerih so direktorji in lastniki inženirji, in njihovimi zaposlenimi na drugi strani, ki so de facto v preteklosti vodili projekte in bi jih morali voditi še naprej. Ob tem pa je jasen interes velikih projektantskih birojev uničiti tudi konkurenco manjših birojev in arhitektov posameznikov ter na trgu vzpostaviti oligopol. Večina inženirjev tudi, če bo do sprememb zakonodaje v zvezi z vodenjem projektov in javnimi natečaji res prišlo, od tega ne bo imelo nič in bodo skupaj s kolegi arhitekti zaradi oligopola, ki se že zdaj vzpostavlja, kvečjemu na slabšem. Ukinitev javnih arhitekturnih natečajev je že v parlamentarni proceduri v obliki Zakona o debirokratizaciji. Zakon zveni zelo vabljivo, zelo simpatično, vendar je ta debirokratizacija v resnici deregulacija. In kot prenekateri drugi predlogi Janševe Vlade, je tudi namen te zakonodaje po eni strani razkrojiti čim več vzvodov države, namenjenih varovanju javnega dobrega, in zaščiti javnega interesa in jih spremeniti v vzvode za ščitenje parcialnih kapitalskih interesov peščice z vladajočo kliko prijateljsko povezanih zasebnikov, h katerim se usmerja tok javnega denarja.

Za konec naj povem, da gre po našem mnenju za ponoven poskus ugrabitve države, ki jo inženirji in arhitekti že plačujejo z razvrednotenjem njihovega poklica, prilaščanjem njihovih referenc in avtorskih pravic. Prebivalci in prebivalke Slovenije pa z nepremišljenimi in dragimi javnimi gradbenimi projekti, ki ne bodo negativno vplivali samo na javno porabo denarja, ampak tudi na estetiko prostora in kvaliteto bivanja vseh nas. V trenutku, ko bo Slovenija začela za različne gradbene projekte črpati milijarde iz naslova načrta za okrevanje in odpornost, je še toliko bolj nujno, da se takšne škodljive spremembe zakonodaje prepreči. Zato v Poslanski skupini Levica predlagamo, da Odbor za kulturo ter Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor o tem opravita razpravo in sprejmeta naslednje sklepe. Pa dovolite, da jih še preberem.

Prvi sklep, ki ga predlagamo, je, da: »Odbor za kulturo in Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor menita, da je trenutna zakonska ureditev vodenja projektne dokumentacije, po kateri je vodja projekta pooblaščeni arhitekt ali pooblaščeni inženir stroke, ki glede namena gradnje prevladuje, ustrezna.«

Drugi predlog sklepa: »Odbor za kulturo in Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pozivata Vlado Republike Slovenije, da zagotovi dosledno spoštovanje določb Gradbenega zakona v delu, ki ureja vodenje projektne dokumentacije.«

Tretji predlog sklepa je: »Odbor za kulturo in Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor nasprotujeta Predlogu zakona o debirokratizaciji v delu, kjer se črta obveznost izvedbe javnih arhitekturnih natečajev.«

In četrti, zadnji predlog sklepa je: »Odbor za kulturo ter Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pozivata Vlado Republike Slovenije, da zagotovi dosledno spoštovanje zakonodaje pri izvajanju javnih natečajev, kadar to zahteva Zakon o javnem naročanju.«

Hvala za vašo pozornost, toliko od mene za zdaj.