Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Prav lep pozdrav vsem prisotnim tako članom kot tudi vabljenim!

Glede na to, da imamo zelo specifični zakon, je prav, da je nekaj splošnih besed kar se tiče samega zakona. Moram priznati uvodoma, da sem velik zagovornik še posebej sedaj, ko smo dejansko v nekem recimo temu nezavidljivem gospodarskem prostoru ali sedanjem času, ki je vezano na epidemijo in gospodarstvo se počasi okreva in zaradi tega sem tudi sam velik zagovornik, da se tudi gospodarstvo mora oživiti in eden od vzvodov ali momentov je prav gotovo tudi da se bolj razširi poslovanje na tako imenovanih finančnih kapitalskih trgih. Tukaj imam v mislih vključujoč tudi tako imenovano borzno poslovanje. Seveda sem trdno na stališču, da to ne sme biti brezglavo in z določeno mero previdnosti, vendar ne toliko s strani institucionalnih vlagateljev, kajti sem na stališču, da so institucionalni vlagatelji zelo vešči svojega posla. Velik poudarek ali stvar, ki moramo imeti z veliko dozo zaskrbljenosti, pozornosti, pa je predvsem, da regulatorji finančnega trga v Republiki Sloveniji dobesedno izvajajo svoje pristojnosti skladno z zakonom in z veliko skrbnostjo in to imam predvsem v mislih Banko Slovenije tudi agencijo za trg vrednostnih papirjev, nenazadnje tudi Agencijo za zavarovalni nadzor. Tukaj moramo to posebno izpostaviti predvsem zaradi tega, kajti imamo pred seboj prav gotovo tisto slabo prakso finančnega regulatorja predvsem Banke Slovenije iz obdobja 2008-2013. In ne da bi kakorkoli v zvezi s tem imel neko razpravo, vendar je resnično to področje, ki mora imeti določeno pozornost. Osebno vsa leta od kar sem tukaj prisoten sem nekako zelo na stališču, da ne glede katera politična opcija na izvršilni veji oblasti, zagovarjam, da bi morali finančni regulatorji biti združeni v eni pravni osebi, to kar sem ravnokar omenil, se pravi Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za / nerazumljivo/ nadzor in tukaj dodajam prav gotovo tudi ta del nadzor nad bančnim poslovanjem, ki se izvaja v okviru Banke Slovenije. Trdno sem prepričan, da samo s takim finančnim močnim regulatorjem bi se lahko zagotovil še bolj kvaliteten nadzor nad poslovanjem kot omenjeno finančnega in kapitalskega trga, kajti za tako obliko združenosti, kar pomeni organizacijsko, tehnološko, kadrovsko in vodstveno enovito poslovanje regulatorja daje veliko verjetnost, da ni kakšnih odstopaj, zlorab ali slabosti na finančnih trgih. Toliko predvsem v tem kontekstu, pa mislim, da bo priložnosti še v naslednjem tednu nekoliko več, kajti ta zakon, ki je pred nami s temi tako imenovanimi kritnimi obveznicami, ima, če smo zelo odkriti veliko dobre plati. Hkrati pa se preprosto moramo zavedati, da so lahko tudi pasti, ki v primeru, da finančni regulator kapitalskih trgov ne izpolnjuje svojih obveznosti so določene slabosti, ki gredo lahko tudi v negativno smer. Si bom pa dovolil, ker imamo tukaj nekako tudi vabljene predstavnike, nekaj vprašanj, pa potem ne bom zelo dolg. Kot prvo ali je možno dobiti informacijo s strani Banke Slovenije, ki je predstavnik tukaj, ali ima SID banka, Deželna banka, Delavska hranilnica ter ostale hranilnice v Republiki Sloveniji že dovoljenje za izdajo teh tako imenovanih kritnih obveznic? Zakaj to sprašujem? Predvsem zaradi tega, kajti v teh bankah je lastniški delež tudi države in tudi slovenskih pravnih, fizičnih oseb in v primeru kakršnihkoli slabih odklonov ali poslovne odločitve je posledica tudi praktično kapitalska neustreznost in vemo kaj se nam je zgodilo v letu 2013. Za banke v tuji lasti preprosto me sploh ne zanima, kajti, če to nastopi je stvar tujih lastnikov. Druga vsebina, ki je s tem povezana, pa mogoče bo danes kaj razprave ali je odgovor s strani pripravljavcev tega zakona kako je recimo temu varovano ali da ne pride do nekih slabosti s tem tako imenovanim kritnim premoženjem, nekako je tukaj bilo govora tudi s tem tako imenovanim kritnih skladom, kajti to so stvari, ki, če smo podrobno poslušali predstavnico Zakonodajno-pravne službe, ima v neki smeri bolj na načelni, ne pa toliko na vsebinski stvari nek pomislek.

Tisto, kar bi rad v tej priložnosti posebno tudi izpostavil, ali je Banka Slovenije kot ključni v tem primeru regulator poleg ATVP, kaj se je od leta 2013 spremenilo ali organizacijsko prilagodilo sodobnim ali novim pristopom, kajti prav gotovo se želi tudi v Republiki Sloveniji, ki je povezano s čezmejno obliko res razvoj ali oživitev tega finančno-kapitalskega trga, da ne bi kot v temu primeru finančni regulator ne ponovil iste napak kot se je takrat dogajalo, kajti nadzor vem kakšen je bil in še danes po tolikih letih so zadeve odprte ravno iz tistega naslova pred Ustavnim sodiščem. In še eno vprašanje imam, predvsem ali in koliko je poleg bank, ki so tako ali drugače delno v lasti države in slovenskih pravnih oseb / nerazumljivo/ banke s tujim lastništvom in imajo sedež v Sloveniji, če imajo dovoljenje za izdajo teh tako imenovanih kritnih obveznic, se pravi hipotekarnih in tako imenovanih komunalnih obveznic. Na sploh, če lahko rečem glede na to, da pri pogledu tega samega zakona sem, kot sem uvodoma rekel, naklonjen in prav je, da se v Sloveniji te tako imenovane, ki je povezan tudi z dvema drugima točkama, investicijsko bančništvo ali kakorkoli že razširi, kajti finančni trgi so tisti, ki morajo delovati sploh, ker so tudi spodbuda za gospodarstvo in na tej točki bom končal. V nadaljevanju se nimam namena več oglašati, prav gotovo pa podpiram amandmaje, ki so vloženi s strani koalicije, bi pa za konec vseeno postavil vprašanje predlagatelju. V gradivu je zapisano, da smo prvi, ki v sistemu evro držav, ki to direktivo prenašamo in ali to pomeni vprašanje je namenjeno v smeri ali je to / nerazumljivo/ neka prednost, če država, ki prva gre s to obveznico in z aktivnostjo bo imela v svojih poslovnih odločitvah na finančnih trgih neke prednosti pred drugimi državami. Hvala lepa za morebitne odgovore.