Hvala za besedo.

Kot je ustaljeno se je Zakonodajno-pravna služba do predlaganega zakona opredelila pisno. V uvodu smo enako kot ravnokar predlagateljica poudarila, da gre za prenos direktive, vendar se je Zakonodajno-pravna služba za ta poudarek odločila zaradi časovne komponente poteka zakonodajnega postopka, ki je v uvodu pisnega dela mnenja tudi podrobneje obrazložen. Sicer pa smo v pisnem mnenju izpostavili predvsem kratko obrazložitev predlaganih rešitev, ki kot taka ne doprinaša k razumevanju predlogov. Rešitve same po sebi niso jasne, niso nedvoumne in zato je Zakonodajno-pravna služba ocenila, da jih je potrebno nadgraditi. Zato je pa možnost na tej obravnavi in v bistvu je to zadnja možnost, in sicer s predlaganimi amandmaji. Tri poslanske skupine so sicer vložile predloge za amandmiranje posameznih členov in ti v določenem delu sledijo podanim pripombam, vendar pa ta možnost nadgradnje zakona ni izkoriščena v takem obsegu kot bi bila lahko. Posamezna vprašanja so še vedno odprta. Tako ni na primer jasno razmerje med nadzorom in javnim nadzorom, to je 1. in 3. člen, zlasti pri javnem nadzoru ni jasno kdo ga izvaja, ni jasno kdaj gre za evropsko krito obveznico, ki izpolnjuje z zakonom zahtevane pogoje in kdaj gre za krito obveznico, ker je termin, ki ga uporablja zakon. Jasno ni tesno sodelovanje opredeljeno v 38. členu. Izhajajoč iz direktive smo na primer izhajali pri pripombi k 10. členu, kjer direktiva določba odvzem dovoljenja izdajateljici kadar to dovoljenje za izdajo pridobi na podlagi lažnih podatkov, zakon odvzema dovoljenja v takem primeru ne predvideva. To je rešitev iz 10. člena.

Potem nejasen je na primer 17. člen, ki določa, da je nepremičnina na kateri je ustanovljena hipoteka na dan ustanovitve hipoteka prosta osebnih služnosti in na njej ni ustanovljena stavbna pravica. Določba tako kot je predlagana ni jasna in sicer ni razumljivo ali to pomeni, da se lahko hipoteka ustanovi samo na nepremičnini, ki je bremen prosta oziroma ali to pomeni kadar se ustanovi na nepremičnini, ki je obremenjena, da te obremenitve prenehajo in kako je v takem primeru s posegom v pravice teh, ki imajo ustanovljene osebne služnosti oziroma stavbno / nerazumljivo/.

Zanimiva je na primer tudi rešitev iz 33. člena, kjer določa pogoje za skrbnike kritega premoženja, na eni strani je to lahko pooblaščeni revizor po Zakonu o revidiranju. Pogoji, ki jih mora nekdo izpolnjevati, da je lahko pooblaščen revizor, se nanašajo na raven izobrazbe, na delovne izkušnje, na nekaznovanost, na strokovna znanja. Predlog zakona pa določa, da je to lahko po drugi strani tudi oseba, ki je drugače strokovno usposobljena. Problematične so tudi prehodne in končne določbe, in sicer bistveno je to, da ni razvidno ali so posledice vezane na uveljavitev ali na uporabo zakona, zato Zakonodajno-pravna služba vztraja pri pripombah podanih v pisnem mnenju. Hvala.