Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci!

Osnovni cilj predloga zakona o hipotekarni in komunalni obveznici, ki je pred vami, je prenos določb direktive 2019/21-62 o izdajanju kritih obveznic in javnem nadzoru kritih obveznic. Omenjena direktiva je prva direktiva, ki minimalno harmonizira strukturne lastnosti kritih obveznic in izvajanja nadzora nad kritimi obveznicami kot vrednostnim papirjem v državah članicah Evropske unije. Trenutno je regulacija kritja obveznice kot vrednostnega papirja prepuščena državam članicam samim in na tak način ni poenotena v Evropski uniji. Medtem, ko so pravila glede vlaganja s strani kreditnih institucij v krite obveznice že poenotena, s prenosom določb direktive 2019/21-62 pa bodo tudi strukturne lastnosti in kritno premoženja kritnih obveznic minimalno poenotene v vseh državah Evropske unije. Direktiva 2019/21-62 pri prenosu določb v nacionalne okvire predpisuje oziroma dopušča državam članicam več diskrecijskih možnosti ali opcij. Le-te so v predlogu zakona upoštevane na način, da je zasledovanje najvišja možna varnost vlagateljev v krite obveznice.

V Sloveniji že imamo Zakon o hipotekarni in komunali obveznici tako imenovani ZHK1, ki pa ni v celoti usklajen z omenjeno direktivo. Glede na to, da je potrebno za popoln prenos direktive 2019/21-62 obstoječi zakon pomembneje nadgraditi v več delih, smo se odločili, da pripravimo nov zakon in ne novele. Ključne rešitve v predlogu zakona so poenotenje strukturnih lastnosti kritih obveznic kot vrednostnih papirjev, dvojno zavarovanje vlagateljev v krite obveznice, izvzetost iz postopka reševanja in prisilnega prenehanja kreditnih institucij, zahteve glede kritnega premoženja in njihovega upravljanja, zahteve glede izvajanja javnega nadzora nad izdajo, poslovanjem, upravljanjem kritih obveznic ter zahteve glede javnega obveščanja vlagateljev. V Sloveniji še nobena kreditna institucija ni izdala krite obveznice, saj mora biti obseg izdaje precejšen, da opraviči stroške izdaje. Kreditne institucije v Republiki Sloveniji se trenutno ne financirajo z izdajo kritih obveznic. vzpostavite poenotenega okvirja za krite obveznice bi lahko spodbudila razvoj tega trga tudi v Sloveniji, ki bi lahko doprinesel k bolj stabilnejšemu viru financiranja za kreditne institucije, kar bi lahko vodilo k ugodnejšim hipotekarnim kreditom za potrošnike in podjetja, vlagatelji pa bi imeli na voljo varnejše alternativne naložbe. Predlagam da predlog zakona in predlagane amandmaje koalicije podprete. Predsednik, hvala za besedo.