Hvala lepa. Razprava vedno dokazuje, da na podobna vprašanja je potrebno iskati kompromisne rešitve, tudi današnja razprava to nakazuje.

Pa bom začel ravno s trgovinskimi sporazumi. Kot sem že uvodoma dejal, vsi trgovinski sporazumi niso predmet našega agrofis, torej našega odbora Svet kmetijskih ministrov. Mi dobivamo zgolj informacijo in opozarjamo na ta kmetijski vidik. Ker so vsi trije razpravljavci to izpostavljali, visoke standarde in tako naprej in tudi tokrat bo bolj kot ne predana informacija in potem bo razprava tekla v tej smeri s strani kmetijskih ministrov redno opozarjanje na ta del, ko sem ga že uvodoma pojasnil. Je pa to nedvomno težko vprašanje, se strinjam in je potrebno uskladiti različne interese.

Sam osebno menim, da mi takšne sporazume potrebujemo, je pa potrebno biti pri teh vendarle dovolj smel, tudi ko te sporazume podpisujemo, da vendarle zaščitimo na nek način tudi evropsko kmetijstvo, ki je pogosto žrtev takšnih velikih mednarodnih sporazumov zato ker imamo v Evropi visoke in z novo skupno kmetijsko politiko še višje cilje, ki jih želimo dosegati, bom še na kratko do tega prišel.

Ribištvo, da večna tema. Tudi slovensko predsedstvo zagovarja praktično stališče vseh predsedstev do zdaj ali pa vsaj zadnjih dveh, kar dveh decembrov, ko sem tudi kot državni sekretar spremljal te razprave na evropskem parketu. Skratka t tako imenovan največji trajnostni ulov se bo praviloma določil na podlagi znanstvenih mnenj, torej na podlagi stroke koliko kvot, koliko rib sploh imamo in kaj sploh lahko s temi ribami počnemo.

Bi pa poudaril še to, da Republika Slovenija ali pa slovensko predsedstvo bo v teh prioritetah v ribištvu zelo poudarjalo tudi mali priobalni ribolov in ribiško tradicijo, ki je za Slovenijo pomembna, ki je pomembna sredozemski državah. Nenazanje mali priobalni ribolov zaseda 80% vseh ladij, ribiških, torej flot in 50% vseh delovnih mest na tem delu. Torej ni zgolj slovenska posebnost mali priobalni ribolov, ampak je to v Evropi izjemno pomemben del ribiškega sektorja.

Glede visokih standardov pri evropski oziroma skupni kmetijski politiki bi vendarle dodal, kar ste gospa Violeta spraševala, glede tudi socialne pogojenosti oziroma socialne enote. Skupna kmetijska politika ima v novem programskem obdobju dosežen dogovor, da bomo v skupni kmetijski politiki imeli tudi tako imenovano socialno pogojenost. Kaj to pomeni? Da bodo države članice, da bodo plačilne agencije lahko, ne lahko, da bodo sankcionirale tudi nespoštovanje delovno pravne zakonodaje, zakonodaje z vidika varstva pri delu in mi kot Republika Slovenija smo to vedno podpirali. Podpirali za to, ker menimo, da v Sloveniji smo relativno dobri, če se primerjamo z nekaterimi državami. Tudi pri tem delu smo gledali nekatere posnetke iz Italije, Španije in tako naprej kako so tam ljudje delali na njivah, zelenjav in tako naprej in zato nam ta zelenjavna pogojenost v bistvu pomeni, da bomo na evropskem parketu države delale pod enakimi pogoji že same države Evropske unije, države članice.

In dogovorili smo se tudi to, da to ne pomeni, to je bila pa tudi slovenska pobuda ali predlog v tej socialni pogojenosti, da to ne pomeni dodatno delo za plačilne agencije, torej v Sloveniji za Agencijo za kmetijske trge, ampak da samo dobimo od recimo delovne inšpekcije podatke plačilna agencija sam izvede sankcije torej zniževanje neposrednih vplačil za tiste, ki so ki kršijo to zakonodajo.

Zato menimo, da ta reformirana skupna kmetijska politika za novo ….. obdobje je takšna, da nihče ni prav zares zadovoljen z njo, kar pomeni, da je res kompromis. Tako pri teh ozelenitvi, tudi prvega stebra torej zelena arhitektura 25% neposrednih plačil se bo namenilo za okoljske vsebine. Na novo, prvi, prvi sklad, ki ima socialno pogojenost je ravno skupna kmetijska politika. Noben drug sklad ga še nima, niti kohezija niti noben drug. Torej smo verjetno tukaj zelo ambiciozni tudi v tem delu, tako da jaz osebno ocenjujem, da je ta skupna kmetijska politika en dober kompromis vseh različnih pobud, ki se je tukaj zgodil.

Prevoz živali, da se strinjam. Mejni prehodi, vročina, voda, skladno z zakonodajo tudi naša uprava za varno hrano, ko daje dovoljenja za nakladanje seveda morajo tisti prevozniki izpolnjevati tudi pogoje. Torej temperaturo, mora imeti vodo za živali, tako da v tem delu mislim, da to teče. Seveda pa imamo pri teh dolgih vrstah, kolonah, kjer pa ni ravno v domeni kmetijskega resorja razlog za te dolge vrste, moramo pa vseeno poskrbeti za dobrobit živali tudi takrat ko čakajo. Se povsem strinjam s tem in praviloma prevozniki morajo za to poskrbeti, za vodo in tako naprej. Imamo nenazadnje tudi jasna merila koliko časa so lahko živali na v transportu, potem se morajo razložiti v počivališče in potem se morajo spet nalagat, o počivališču govorim za živali hlev in potem se morajo spet lahko se ti prevozi nadaljujejo.

Mislim, da deforestacij ne rabim kaj posebnega odgovarjat. Se strinjam s povedani, tudi z gospo Tomić, ki je povedala. Ženske na podeželju naslavljamo z vseh vidikov, tudi z vidika revščine. Morda sicer ni čisto točka današnjega dnevnega reda Semenarna Ljubljana, da. Semenarne Ljubljana ni prodala Republika Slovenija, to moramo vedeti. Semenarna Ljubljana je bila delniška družba v rokah slovenskega zadružnega sistema, ki ga je zaradi napačnega upravljanja pripeljala do situacije, ko je bila edina rešitev prodaja in s tem se je prodalo tudi SPC Ptuj, kot del Semenarne Ljubljana. In to se je zgodilo leto in pol nazaj.

Zdaj še vedno je zelo aktivno tečejo te aktivnosti, kar pa je seveda malo včasih problem kako ta SPC Ptuj, semenarsko kaj že poskusni center Ptuj pripeljati nazaj v roke Republike Slovenije. SDH ima sklep Vlade, da mu priporočamo nakup tega SPC Ptuja, skupaj z nami sedaj delamo pravno podlago torej z MKGP delamo pravno podlago o tem za prenos tega SPC Ptuj, ko ga bodo enkrat odvzeli, ko ga bomo odkupili od tega kompleksa Semenarne Ljubljana, da ga prenesemo na novega upravljavca, ker seveda SDH ne zna, semenarna nima poskusnega centra, mislim ne zna delati poskusov in nima smisla, da to ostane tam in to je tisti razlog, zakaj to traja toliko časa. Zato, ker delamo dejansko te pravne podlage za ta prenos SPC-ja in na drugi strani seveda SDH vrši pogajanja z lastnikom. Lastnik Semenarna Ljubljana je tisti, ki bo predal.

Torej, če hočemo mi SPC Ptuj pripeljati nazaj v roke Republike Slovenije moramo najprej seveda imeti tistega, ki je v