Hvala lepa spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci. Prvič bi se rad zahvalil za to, da smo bili fleksibilni pri določitvi tega današnje, te današnje seje. Ravno včeraj zvečer smo prileteli iz Bruslja, kjer so predstavljali prioritete predsedovanja na treh odborih, torej odbor za kmetijstvo,ribištvo in okolje z vidika, torej našega kmetijskega dela in sem bil od ponedeljka do včeraj ves čas v Bruslju in včeraj popoldne smo pa imeli še eno zelo zanimivo recimo temu skorajda zaslišanje na preiskovalnem odboru ANVI, to je odbor evropskega parlamenta, ki govori o zaščiti živali v prevozu v tranzitu in je bila kar pestra razprava.

Torej drugi teden imamo prvo sejo sveta kot slovensko predsedstvo sveta agrefish v Bruslju. Na tej seji bomo seveda najprej predstavili kot je običajna praksa prednosti pardon prioritete predsedovanja predsedujoče države. Naj omenim, da smo skupaj s triom Portugalske in Nemčije pripravljali te prioritete tega celotnega leta in pol. Mi smo tretja država zadnja država v tem triu in zato bomo tudi nadaljevali oziroma poskušali tudi zaključiti nekatere aktivnosti iz tega tria.

Pa vendarle mi dovolite nekaj misli. Zagotovo bo ena ključnih prioritet našega predsedovanja zaključek zakonodajnega paketa za skupno kmetijsko politiko. Mi smo mislim da lahko vsi tudi sam osebno zelo pozdravljam, da je bilo konec junija torej še pri Portugalskem predsedstvu sklenjen politični konsenz med evropskih torej med svetom, parlamentom in komisiji glede skupne kmetijske politike novega programskega obdobja pa ne veseli samo za to, ker vemo, da nam je s tem prihranjeno mnogo bi rekel truda v tem pogajalskem procesu, ampak predvsem za to, ker kmetijstvo v Evropi rabi neko predvidljivost in predvidljivost pomeni, da čim prej moramo zaključiti te zakonodajne predloge in torej ta predlog je bil zaključen.

Nas kot predsedujočo državo v tem trenutku torej na podlagi tega dogovora, tega konsenza čakajo praktično vsi zakonodajni predlogi. Torej tri uredbe, uredbe o skupni ureditvi trga, horizontalna uredba pa o strateških načrtih. Naj omenim, da v tem delu že izjemno intenzivno delamo in morda bomo že do konca tega meseca imeli vse te tri uredbe usklajene z vsemi treti, torej ravno tako s svetom, torej med državami članicami, komisijo in parlamentom in nekako računamo, da bi morda že na oktobrski seji parlament tudi potrjeval te uredbe, kar zopet pomeni eno tako veliko predvidljivo za države članice.

Nenazadnje moramo države članice do konca tega leta poslati na evropsko komisijo že strateške načrte. Mimogrede strateške načrte imamo tudi mi že v javni razpravi od prejšnjega petka. Prej se ni dalo, ker še ni bilo političnega dogovora in glede na časovnico je javna razprava mesec in pol, ker potem moramo še seveda z vsemi deležniki uskladiti, narediti celovito presojo vplivov na okolje, pripeljati medresorsko usklajevanje čez vlado in do novega leta poslati komisiji.

Torej to je zagotovo ena naša tista prava prioriteta, druga bom skočil na drugo področje ne iz samega kmetijstva, druga izjemno pomembna naloga našega predsedovanja bo seveda v drugi polovici leta vsakič na dnevnem redu določitev kvot za ribolovne možnosti, določitev torej največjega dovoljenega ulova, ribolovne možnosti, kvote, ribolovni napor v različnih delih morja ali pa v različnih ja v različnih delih morja je logika nekoliko drugačna, če govorimo o Severnem morju, Baltskem morju, Atlantskem oceanu, se najprej določa celoten ribolovni možen ulov in se potem določajo kvote. Zdaj po novem tudi z Združenim kraljestvom, Norveško, potem sporazumi z Mauriciusom in tako naprej in skratka ta del nas čaka. V Sredozemskem in Črnem morju pa govorimo o ribolovnem naporu, torej koliko ribolovnega napora lahko posamezne države usmerijo ali pa koliko dni lahko lovijo v teh morjih.

Tukaj je tradicionalno so ta pogajanja dolga, tudi težka in decembrski svet je praviloma namenjen temu delu, temu ribolovnemu delu in potrjevanju teh kvot, doseženih dogovorov in kompromisov in ta decembrska seja sveta praviloma traja res celo noč. Še nikoli se ni zaključila pred tretjo uro zjutraj, ker se na koncu res pogajamo praktično za vsako ribo. P malo za šalo in malo za res, če govorimo o Baltiku in govorimo o Zahodni Trski, to je riba, ki j praktično izlovljena in je morje praktično prazno, države bi pa še vedno rade velike kvote, ki jih ni. Enostavno jih in, malo včasih rečemo, imamo dve ribi pa 17 čolnov, zdaj se pa zmenimo, kako bomo to kvoto razdelili. Res jih ni. Ta zahodna trska je praktično, pardon, ja ta trska je praktično izlovljena in po nekih študijah celo govorijo, da če pet let ne ulavlamo nobene bo še vedno v ogroženem stadiju ta. Skratka je to izjemno naporno, na drugi strani pa imamo seveda pritiske držav članic z ribolovnimi flotami, na drugi strani, kjer je potrebno poskrbeti tudi za njihov gospodarski del, za socialni del in torej je ta zadeva zelo taka zanimiva.

Tretje zelo zanimivo področje, ki ga bomo pokrivali, skačem na tretje področje, je področje gozdarstva. Tukaj vsi pričakujemo, težko pričakujemo predlog Evropske komisije glede strategije, evropske strategije za gozdove. Tukaj se bojimo, večina držav članic z veliko gozdnatostjo, torej Švedska, Finska, Slovenija in tako naprej, da bo ta strategija predvsem dala v ospredje socialni in ekološki vidik, okoljski vidik. Vemo pa, da v teh državah, kjer imamo zrele gozdove, med njimi torej tudi Republika Slovenija takšen način upravljanja z gozdovi vendarle predstavlja eno tveganje.

Vsi si želimo, da bi gozdovi dolgoročno bili del prostora za pomor ogljika. V kolikor pa v teh starih gozdovih ne bomo opravljati tudi gospodarske funkcije, torej tudi sečnje, jih pomlajevali in tako naprej pa celo tvegamo, da bodo gozdovi postali vir izpustov ogljika. Skratka zato bomo zelo, zelo z nestrpnostjo pričakujemo to EU strategijo za gozdove. Po prvih informacijah je bila obljubljena že za včeraj. Včeraj ni bila objavljena, mi smo mislili, da bomo že v ponedeljek o tej strategiji govorili na svetu, ampak kot kaže, bo objavljena prepozno in zato države članice ne bodo v tem delu verjetno še pripravljene na kakšno razpravo. Tudi komisija ne želi po naših informacijah še predstavljati EU strategije za gozdove, ampak OK, pustimo, to je čisto tehnikalija za zasedanja posameznih naših sej, ampak vsekakor bo ta EU strategija zelo pomembna. Tudi na to temo se države, smo že države članice v ko smo govorili o tej strategiji konec lanskega leta že sprejela nekaj izhodišča, jih naslovila na komisijo in poudarila ta pomen, torej tudi tega trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Še vedno govorimo o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi.

No naslednje področje, ki je zelo pomembno v času našega predsedovanja in bomo tudi naslovili, upam, da bo korona omogočila tudi s fizičnimi dogodki, in sicer govorimo o dolgoročni viziji za podeželska območja v tem delu bi vendarle poudaril tri ključne vidike te vizije za podeželska območja.

Eno je izboljšanje komunikacije med podeželskimi in torej med regionalnim in neregionalnim delom. O tem bomo govorili na neformalnem srečanju ministrov v septembru, od 5. do 7. septembra, v kolikor, še enkrat poudarjam in tudi upam in želim, da bo epidemiološka slika to omogočala.

Potem naslednji pomembni dogodek, ki ga bomo imeli in bomo naslavljali tudi s fizičnim dogodkom v Republiki Sloveniji je digitalizacija in modernizacija slovenskega, evropskega podeželja, se opravičujem, včasih moramo malo preklopiti na evropsko dimenzijo, in v tem delu skupaj z evropskim poslancem Francem Bogovičem pripravljamo 1. oktobra dogodek v Krškem na temo pametnih vasi.

No, tretji dogodek je pa dogodek, ki ga bomo delali ob robu sejma Agre, kmetijsko živilskega sejma konec avgusta, je tudi neko tako neformalno srečanje kmetijskih ministrov s poudarkom bolj na tem balkanskem področju, ker vemo, da v 14 dneh ministri ne bodo prihajali v Slovenijo na neformalna srečanja iz cele Evrope. Torej bomo na Agre vabili sosednje države in ta balkanski del, torej bolj države recimo temu zahodnega Balkana . Tema bo pa vlog žensk na podeželju. To temo naslavljamo iz več vzornih kotov, tako z vidika socialnega vidika kot tudi z vidika razvoja družinskih kmetij, ki postaja pomemben temelj kmetijstva v Evropi, in seveda za družinsko kmetijstvo sta potrebna oba spola in zato je potrebno tudi podeželski prostor temu primerno opolnomočiti oziroma pripraviti za to, da bodo lahko vse generacije obeh spolov kvalitetno živele tudi na podeželskih območjih. To je mislim da zelo pomembno področje.

No na tokratni seji Sveta bomo že govorili tudi o akcijskem načrtu za ekološko kmetijstvo. Mislim, da tukaj v tem delu smo že mislim da lahko naredimo prvi oziroma se že lahko predvidevamo, da se bomo v ponedeljek lahko pohvalili že s prvim uspehom slovenskega predsedstva in z vso ekipo, ki dela na tem delu tudi tehničnem delu, in sicer govorili bomo o akcijskem načrtu za ekološko kmetijstvo. Ta akcijski načrt za ekološko kmetijstvo predvideva predvsem povečanje vlaganj, povečanje ekološkega kmetijstva, predvsem tudi uravnoteženje ponudbe in povpraševanja, torej več povpraševanja po ekoloških izdelkih na eni strani, na drugi strani tudi povečana pridelava, potem želimo si izmenjati mnenja prakse, kajti nekatere države v Evropski uniji so tukaj zelo napredne. Konkretno sosednja Avstrija, ima že sedaj 25% površin pod ekološkim kmetijstvom, Republika Slovenija ne rabi svojimi 10% zardevat, ker smo še vedno nad evropskim podprečjem, nismo najboljši drži, nismo pa daleč od tega, da bi bili najslabši, ker imamo nekatere države , ki so še bistveno slabše od nas. Seveda povprečje je pod nami, pod 10% in tukaj želimo tudi izmenjati ta stališča.

No in ta akcijski načrt za ekološko kmetijstvo sem danes zjutraj že prejel informacijo, da ga države članice podpirajo in ga bomo zato lahko v ponedeljek, kot kaže sprejeli mnenje, stališče, usklajeno stališče Sveta. Torej vseh držav članic, da ne bo zgolj usklajeno stališče predsedstva, ampak bo, je to zelo pomemben korak v tej smeri.

Zdaj jaz mislim, da so to ključne zadeve v tem našemu delu. Kar se tiče samega predsedovanja, če bo seveda še, ukvarjali se bomo ja seveda na fito področju, na veterinarskem področju se bomo seveda ukvarjali tudi s temi mednarodnimi trgovinskimi, mednarodnimi sporazumi, j tudi glede prevoza rastlin in živali predvsem z vidika preprečevanja vnosa karantenskih bolezni in škodljivcev.

To je mislim da zelo pomemben korak v tej smeri, tudi morda poenotenje nekatere zakonodaje, zlasti zakonodaje za rabo predatorjev, torej živih organizmov za boj proti rastlinskim škodljivcem. Zelo enostavno pikapolonica vemo, da zelo ali pa ja se prehranjuje z ušmi rastlinskimi, kar pomeni, da zmanjšuje njihovo populacijo in tukaj si želimo poenostavitve zakonodaje, predvsem poenotenje zakonodaje, tudi v duhu strategije od vil do vilic ko govori, da moramo razpoloviti količino fitofarmacevtskih sredstev do leta 2030.

Torej tudi v tem delu mislim, da bodo tekle te aktivnosti. Ravno tako pri prenosu bolezni živali, kot je afriška prašičja kuga želimo nasloviti to vprašanje, predvsem z izmenjavo mnenj, zato da bomo lahko te bolezni oziroma širjenje te bolezni preprečevali.

Morda če bo še kakšno vprašanje z veseljem še kaj pojasnim, tako da ne bi več govoril o tej točki dnevnega reda, o predstavitvi predsedovanju oziroma prioritet predsedovanja.

O drugi točki, sklepi sveta o akcijskem načrtu za ekološko pridelavo sem ravno tako že omenil.

Tretja točka je zelo pomembna, je trgovina in s trgovino povezana kmetijska vprašanja. V tem delu gre za tradicionalne točke na julijskem zasedanju in ravno tako nas čaka še eno do konca leto predvidoma v oktobru oziroma novembru, kjer poroča predvsem komisija o mednarodnih sporazumih. Vemo, da naš kmetijski argifish svet ministrov ni tisti, ki govori o mednarodnih sporazumih. Govorimo o Merkusurju, govorimo o drugih državah, Novi Zelandiji, Avstraliji, ja ne nazadnje tudi Združenem kraljestvu po Brexitu, zato je odgovoren drug odbor ampak vendarle ga naš odbor obravnava z vidika kmetijstva, kajti vsak takšen sporazum pomeni tudi možnost oziroma bo nedvomno vplivalo tudi na evropsko kmetijstvo.

Prihaja hrana na evropske police od tistih držav, ki imajo bistveno nižje standarde. Mi govorimo tudi o preprečevanju deforestacije, torej uničevanja svetovnih gozdov. Evropska unija je na nek način s svojim uvozom surovine, soje in tako naprej sokriva za nekje 10% svetovne deforestacije, za uničevanje teh gozdov, ker po drugi strani pa vemo, da Evropska unija mora biti aktivna v teh mednarodnih sporazumih, če želi ohraniti to svojo vodilno vlogo ne samo na področju hrane, tudi sicer na področju ekonomike, svetovne ekonomike. V končni fazi Merkosur sporazum se dotika skoraj 800 milijonov ljudi in to je pomemben sporazum, ki ga tudi Evropa na nek način potrebuje.

Opozarjamo pa kmetijski ministri na pazljivost, na presojo glede kot sem že dejal konkurenčnosti evropskega kmetijstva, kajti evropsko kmetijstvo, tudi v novem programskem obdobju bo imel visoke ekološke standarde, visoke socialne standarde, ki jih bodo morali vsi izpolnjevati. Na drugi strani pa bodo dobili verjetno nekatere prehranske izdelke, ki so pridelani pod bistveno nižjimi standardi in s tem verjetno tudi nižjimi cenami.

Skratka ta debata ta tema je tradicionalna na julijskem svetu in še do konca leta verjetno na oktobrskem svetu, kjer potem tudi kmetijski ministri razmišljamo ravni in razglabljamo ravno o teh temah. Po drugi strani pa to vedno je potrebno te mednarodne sporazume jemati tudi iz drugega zornega kota. Evropa je kot smo že dejali uvoznik surovin pa izvoznik hrane, torej prehranskih izdelkov, torej izdelkov z dano vrednostjo. Tudi v tem delu ima pomembno vlogo na svetovnem merilu in vsak takšen sporazum in vsako omejevanju uvoza lahko pomeni tudi omejevanju izvoza ker na drugi strani pa pomeni lahko tudi težavo za nekatere za evropsko živilsko predelovalno industrijo ali pa celotno kmetijstvo.

No, potem gremo še pod točko Razno. Zelo pomembna točka razno je evropska državljanska pobuda »Končajmo dobo kletk«. Tukaj bo komisija poročala o aktivnosti, ki jih bo izvedla za to, da bi , ki jih bo izvedla na podlagi te državljanske pobude, ki je bila podana. Tukaj mislim, da se vsi ministri strinjamo, da je pobuda smiselna, da je pobuda smela. Nenazadnje mislim, da tudi nekatere države članice tudi Slovenija tudi podpiramo nekatere druge pobude. Zdaj v tem trenutku kot predsedujoča država smo seveda pri teh pobudah zadržati, ker predvsem vodimo in ne dajemo komentarjev, ne dajemo pobud, ampak vodimo sejo Sveta pa vendarle v teh neformalnih pogovorih in na tehničnem nivoju pa aktivno sodelujemo tudi pri ostalih aktivnosti. Nenazadnje Nemčija in Nizozemska sta podali na junijski seji sveta pobudo, da bi prepovedali prevoz živih živali na morju zaradi zagotavljanja ali pa nezagotavljanja dobrobiti pri prevozu živih živali na morju.

Ravno včeraj sem imel na tem preiskovalnem odboru anit evropskega parlamenta, razpravo o prevozu živali tudi po cestnem prometu, po cestah, kjer menimo, da Slovenija ne rabi mislim ni ravno, imamo seveda rezerve za izboljšanje, smo pa verjetno precej boljši kot marsikatera država. Imamo mobilno enoto, imamo eno redkih počivališč v Kopru, ki imamo počivališče za živali, torej morajo iti živali v počivališče pred vkrcanjem na ladjo.

Mimogrede lahko povem, da je uprava za varno hrano prepovedala vkrcanje živali na eno ladjo kljub izjemnim pritiskom ladjarja Luke Koper in tako naprej zaradi nezmožnosti zagotavljanja dobrobiti živali na tej ladji. Torej je prav prepovedala ne vem mislim, da si to vsi predstavljamo, kaj to pomeni glede teh pritiskov, zato menimo, da v tem delu nismo bi lahko bili boljši, daleč pa tega, da smo najslabši. Ampak zelo intenzivno teče ta razprava glede dobrobiti živali. Nenazadnje tudi zdaj bomo imeli med a o be točkami kot kaže. Danes je še zadnji dan za te a o b točke na Svetu bomo govorili tudi o prepovedi usmrtitve enodnevnih moških piščancev pri perutninarstvu in tako naprej.

Potem bomo govorili, mislim, da bo dala Avstrija pobudo za boljšo dobrobit živali za rejo puranov. Torej v tej smeri mislim, da Evropska unija res postavlja visoke standarde v tej zgodbi dobrobiti živali.

Imeli pa bodo tudi, da ne pozabim delovno kosilo skupaj z ameriškim sekretarjem, zdaj mi je pa priimek ušel, … ja Vilsakom, z ameriškim sekretarjem za kmetijstvo, ko bomo govorili predvsem o izzivih podnebnih sprememb, trajnostne pridelave hrane. Sicer bo to delovno kosilo bo ameriški predsednik bo preko AVK-ja z nami, torej ne bo fizično prisoten, ampak kmetijski ministri bomo imeli v tem delu bomo to razpravo vodili.

No in s tem mislim, da lahko zaključimo ta enodnevni svet, ki bo v ponedeljek v Bruslju in mislim, da tokrat kot sem že dejal bo enodnevni svet. Če bi imeli še kakšno gozdarsko strategijo, bi pa verjetno morali že podaljšati na dvodnevno zasedanje, ampak kot kaže je nekako dnevni red takšen, kot ste ga v grobem tudi vi dobili že v pripravi na današnjo zasedanje tega odbora. Hvala.