Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav poslankam in poslancem, vsem, ki smo se danes zbrali na seji odbora, tu na sejmu Radgona. Organizatorjem se zahvaljujem, kajti to je prvi dogodek v dveh letih, ko se lahko nekako v živo vidimo, srečamo. To je povsem drugače kakor preko videokonferenc. Tudi resnost je absolutno druga. To smo zelo pogrešali in se zahvaljujem organizatorjem.

Komisija Državnega sveta za kmetijstvo je obravnavala strateški načrt, se pravi, na 32. seji, 16. 8. 2021, in podala določene pripombe, predvsem pa nekako usmeritve, ki naj bi pri tem načrtu šle.

Ugotovljeno je bilo, da je sredstev manj. To se vidi že iz samih številk, da gre v prvi vrsti za – če smo imeli prejšnje obdobje 2014-2020 milijardo 900, imamo zdaj okrog milijardo 400. In seveda, kakorkoli to obračaš, da kmetijstvo iz naslova okrevanja ni dobilo nič, da imamo izredno težko kmetijsko situacijo, kar se tiče dohodkovno, da bo tega denarja na koncu koncev, kakorkoli ga obrneš, seveda bo zelo modro ga čim bolje obrniti, vendar ga bo manj. In če smo 2014-2020 nekako uspevali preživeti v tem kmetijstvu, bo za kakršnekoli premike, naj bo področje okolja, naj bo področje večje proizvodnje, naj bo kakršnokoli, ekološko, se pravi, ne bo mogoče. Ne bo mogoče, to se lahko vnaprej pove, čeprav so želje neverjetne, ampak enostavno ne bo šlo. Zato je seveda ključno, kako najti vzvod, finančni vzvod, ki bi to pomagal rešiti. Jaz sam pri sebi dostikrat pravim, najbrž zamujamo najboljša leta, tudi leta debelih krav se iztekajo. Tako ti dve leti tako politično kot finančno je bilo možno izpeljati kakšno kmetijsko reformo. Pa nam to nekako ni uspelo. In to bo zelo narobe. Zelo narobe, kajti tega po moji oceni ne bo mogoče popraviti. Če smo včeraj ali predvčerajšnjim poslušali podatke ekološkega kmetovanja, 260 kmetij je prenehalo. Se pravi, ni nobene ambicije. Če pogledamo gospodarstvo, neverjeten bum je naredilo gradbeništvo zdajle v zadnjem letu. Ampak na čigavo škod? Toliko kmetijskega zemljišča se je pozidalo v tem času. Na drugi strani, kdo je fizično delal, ali so to delali Slovenci, to je vse delovna sila od drugod. Če vzamemo komunalno, je vsa delovna sila od drugod. Se pravi, kmetijci smo edina delovna sila ali pa ena redkih, ki še za tako majhen denar fizično tako to počne. In to je tisto, kar nas mora skrbeti za naprej, ali smo še pripravljeni, ali bomo še pripravljeni.

Dokument, resolucija, leto in pol, kar je bil sprejet, se pravi, imenuje se resolucija Naša hrana, podeželje in viri, mislim, da se imenuje. In v tem strateškem načrtu, kako bomo mi leta 2027 kmetijstvo peljali, hrana, podeželje, viri – ni možno izpeljati tega. In tudi kaj veliko tega notri ni, da bi lahko rekel, to pa bo možno izpeljati. Ker na koncu koncev gre to vse skupaj bolj v smeri nekega gašenja. Tudi ko imamo, recimo, mi smo se na komisiji ustavili pri ukrepih, teh, ki so proizvodna vezava. Vsi ukrepi proizvodne vezave, ne gre za to, da bi bilo naše hrane več, boljša, ne vem, v to smer, ampak sektor v krizi. Se pravi, tisti sektor, ki ravno toliko, da še ni crknil, ga bomo pač rešili s tem denarjem. Nič o tem, kaj pomeni naprej. Nič pa nismo naredili v smeri, da bi lahko človek počasi začel živeti. Glejte, evropska sredstva, če ne bi bilo covida, bi imeli evropskih sredstev že bistveno manj, kot jih imamo zdaj. Pa jih je že zdaj manj, ker so bile grožnje v finančnem načrtu po bistveno večjih rezih, kot so potem na koncu nastali. Se pravi, covid je trenutno resna situacija. Naslednja leta, 2027 in naprej, bo denarja malo. Mi nismo pripravili nič. Nič. Kaj smo mi naredili? V resoluciji, če se spomnite tistega kroga, ki je bil, je bilo SKP, povezovanje, sodelovanje, ne vem kaj vse - ali je kaj od tega? Ničesar od tega ni. Ničesar. Smer opazovanja še ni dala evra. To je tisto zaskrbljujoče, kar pomeni, da iz poslovnega dela ni nobene dodane vrednosti. Glejte, koliko je še repromaterial gor, koliko je šla vsa vhodna surovina v kmetijstvu gor, odkupne cene so tam, kjer so bile. In če se to ne bo popravilo, če tu ne bomo našli vzvoda, jaz ne vem, ekonomisti, taki in drugačni, usedite se skupaj, tu je treba iskati rešitev. Mi bomo zahtevali od države še 500 milijonov, še milijardo; vem, da jih ne bomo dobili. Zahtevali jih bomo, zato da bomo preživeli. Saj bo preživelo nekaj največjih kmetij, ampak glavnina slovenskega kmetijstva je v pat poziciji. In se čudimo, kje so kmetje – obupali so. Nič več misliti, da so pasivni, pa ne vem kakšni, pa se nočejo izpostavljati – obupali so in so šli v drugo smer. Oni imajo že druge vire dohodka, nič več iz kmetijstva, zato ker vidijo, da tu ni zgodbe za prihodnost. Malce sem pesimističen, ampak rabimo to. Rabimo neko odkrito besedo. Rabimo nekaj, da se bomo streznili. Ker to, v kar gre, je narobe. Ampak na koncu koncev, seveda, jaz razumem ministra, iz tega je veliko denarja, ampak čudežev ne more delati. Se pravi, delimo tisto, kar imamo. Vendar resnično bo treba v prihodnje glave stakniti. Jaz mislim, da smo v času, ki je ključen, prelomen, in da nas bodo enkrat spraševali, kaj smo delali leta 2021 in 2022.

Hvala lepa.