Zahvaljujem se gospodu Erjavcu za ta uvodni nagovor.

Prehajamo torej na obravnavo PREDLOGA STRATEŠKEGA NAČRTA SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE 2023-2027.

Na začetku bi podal samo nekaj tehničnih informacij. Seznanil bi vas, da imamo čas za razpravo nekje do 16. ure. Seja se snema, magnetogram seje pa bo v najkrajšem možnem času objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Vse, ki boste razpravljali, prosim, da se za potrebe magnetograma predstavite z imenom, priimkom in pa navedete inštitucijo, iz katere prihajate. Za razpravo se prosim prijavite z dvigom rok, vaš prispevek pa lahko predstavite ali za govornico ali pa za mikrofonom na vaši desni. Vseeno imamo neke higienske ukrepe, ki se jih moramo držati. Prosil pa bi vse, bom rekel, vabljene, da se pri svoji razpravi omejite nekje na 5 minut. Če se bodo v razpravi oblikovali morebitni predlogi sklepov, predlagam, da bi odbor o teh sklepih glasoval na prvi redni seji odbora v Državnem zboru, sprejete sklepe pa bomo poslali vsem, ki ste bili vabljeni na današnjo sejo, bodo pa tudi objavljeni na spletnih straneh Državnega zbora. Toliko glede tehničnih vprašanj.

Na sejo sem vabil Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Franca Bogoviča, poslanca Republike Slovenije v Evropskem parlamentu, Marka Boris Andrijaniča, ministra za digitalno preobrazbo, prof. dr. Lučko Kajfež Bogataj, dr. Luko Juvančiča, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij, Sindikat kmetov Slovenije, Zadružno zvezo Slovenije, Zvezo slovenske podeželske mladine in pa Zvezo društev ekoloških kmetov Slovenije. Naknadno sem povabil še predsednika Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospoda Cveta Zupančiča, ter 20. 8. še Zvezo lastnikov gozdov Slovenije. Kot gradivo ste s sklicem prejeli Predlog Strateškega načrta Skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027, naknadno pa še mnenje Državnega sveta.

Preden dam besedo dr. Jožetu Podgoršku, ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, jaz predlagam, da Strateški načrt na kratko predstavi, posebno pozornost pa predlagam, da nameni pojasnilom glede danih pripomb in predlogov iz javne razprave o tej skupni kmetijski politiki oziroma o predlogu strateškega načrta.

Tako da, bi zdaj na kratko samo povzel te glavne, bom rekel, pripombe, iz javne obravnave. To so pripombe, ki so nam bile tudi nekje javno dostopne. Številni deležniki so prepričani, da je Predlog Strateškega načrta brez usmeritve napisan za izbrana kmetijska podjetja, ki bodo upravičena do velikih podpor, tako na površinah, v okviru prvega stebra, kot na javnih razpisih, kmetje na hribovskih in gorskih kmetijah pa so obsojeni na propad. Pripombe so dane glede kazalnikov učinkov ukrepov, saj so ukrepi zastavljeni v teoriji in se ne ve, kako bodo delovali v praksi. Predlog govori o uporabi denarja, ne pove pa nič o izboljšanju, na primer, biodiverzitete v okoljskih ukrepih.

Izražena je bojazen, ali bodo sredstva sploh porabljena ali pa se bodo prelila v druge nekmetijske dejavnosti. Ministrstvo naj ne bi pripravilo ustrezne analize o tem, kaj bo prinesel predlagani strateški načrt. Ena od vsaj zame ključnih pripomb, ki sem jih zasledil, je ta, da večina deležnikov izrecno nasprotuje prenosu sredstev. Govorimo, če se ne motimo, o 150 milijonih evrih, iz prvega v drugi steber. Sredstva za drugi steber naj se zagotovi iz drugih virov, se pravi, ali v okviru EU ali iz našega proračuna. Logično bi bilo, da vsa sredstva iz prvega stebra, ki so namenjena kmetijskim površinam na območju z omejenimi možnostmi za kmetovanje ostanejo nespremenjena, v nasprotnem primeru se bodo te površine še hitreje zaraščale.

Potem je bilo izraženo nezadovoljstvo z dejstvom, da podpore prejemajo pravne osebe, ki obdelujejo zemljišča sklada. Ob tem jim je namenjenih preveč sredstev v okviru javnih razpisov. Velika posestva dobijo ca 40 % skupnega denarja, fizične osebe, torej kmetje, pa 60 %, pri čemer ti prvi, se pravi pravne osebe, obdelujejo le 4 do 5 % kmetijskih površin. Izraženo je strinjanje, da mladi čimprej prevzamejo kmetije, odprto vprašanje pa je, kako naj preživi tisti, ki kmetijo preda pri starosti 55 ali 60 let in še ni upravičen do pokojnine.

Dokument ne daje odgovora na vprašanje, ali bo Slovenija po petih letih prehransko bolj stabilna ali bomo pridelali več zdrave hrane in ali bomo manj odvisni od uvoza. Opozorjeno je na nizko samooskrbo s sadjem in vrtninami, pogreša se spodbujanje pridelave, medtem, ko so podprte številne druge vzporedne dejavnosti, ki jih ne bo, če ne bo te osnovne pridelave. Predlagano je, da se morajo zavarovana kmetijska območja in njihovo financiranje, kakor tudi okoljska plačila, prenesti na Ministrstvo za okolje in prostor, s čimer bi ostalo več sredstev za podporo pridelave. Kmetje s Primorske opozarjajo, da je v novem programskem obdobju premalo denarja za namakanje, se pravi, namakalni sistemi. Predvidenih je 20 milijonov evrov, potrebnih naj bi bilo vsaj 60 milijonov evrov. Za prestrukturiranje kmetij v ekološko pridelavo naj bi bilo namenjeno premalo denarja, če je cilj, ki je zastavljen in ga mnogi ocenjujejo kot zelo ambicioznega, povečanje deleža ekološke pridelave.

Predlagano je, da se v zaščito živali pred divjimi zvermi vključi tudi zaščito pridelkov pred divjimi zvermi, zlasti na Primorskem so škode zaradi divjih živali na pridelkih velike. Izražena so nasprotovanja uvedbi vavčerskega sistema kmetijskega svetovanja, ki bo po mnenju nekaterih izničil več desetletij razvoja javno dostopne storitve kmetijskega svetovanja in pa zadnja, bom rekel, pripomba, ki sem jo nekako zasledil, izpostavljeno je, da se v strateškem načrtu načrtuje delitev sredstev, nimamo pa definicije upravičenca aktivnega kmeta.

Zdaj, to je bil kratek povzetek pripomb in zdaj bi na tem mestu najprej besedo dal ministru. Bi ga prosil vsaj za okvirno opredelitev. Verjamem, da tudi časovno obdobje od oddanih pripomb pa do danes ni bilo tolikšno, da imate odgovore na vse te pripombe, ampak vsaj na nekaj teh pripomb bi vas prosil, hkrati bi vas pa tudi prosil, če se opredelite do, bom rekel, področja digitalizacije v tem dokumentu, glede na to, da ministra za digitalno preobrazbo, kolikor vidim, danes tukaj ni.

Tako da, minister, na kratko, če… Imate besedo, izvolite.