Hvala lepa, podpredsednik. En lep pozdrav kandidatu za ministra brez listnice.

Moram reči, da sem bil na začetku malce presenečen, da se je predsednik vlade odločil, da bo par mesecev pred koncem mandata se odločil še za ministra brez listnice. Ni nepomembno, za katerega se je odločil, pa ne mislim osebe, ampak vsebino. Moram reči, da sem v življenju vedno podpiral, če bi se karkoli kaj digitalnega premaknilo v tej državi. Sodeč po vašem CV, imate pravzaprav lep CV za kandidata za ministra in nenazadnje za ministra tudi primerna leta; zato se s tem ne bomo ukvarjali. Se bomo pa zelo veliko ukvarjali s tem, kaj res mislite narediti v teh šestih mesecih.

Verjemite mi, da poslušam že vsaj 15 let vse mogoče stvari o digitalizaciji v slovenskem prostoru. In tako kot vas danes, zelo prijetno in všečno, sem slišal že kar nekaj ljudi, ki so tudi kot kandidati v vlogi ministra pripovedovali, kaj vse bodo naredili v Republiki Sloveniji. In zelo malo se je zgodilo. Nekaj malega se je zgodilo v času Viranta, ko je razvijal točko Vse na enem mestu, in potem se je ta točka tako ali drugače spreminjala in nadgrajevala. Ampak kakšnega prav velikega napredka v to smer, razen tega, da smo rekli, da lahko neko stvar uredimo tudi po mailu ali pa v elektronski obliki, ne po mailu, pravzaprav nismo doživeli. Verjamem pa, da so bile želje vseh predhodnikov v smeri digitalizacije pozitivne, ampak naleteli so na eno klasično oviro, na katero pričakujem, da boste tudi vi naleteli, kljub vsemu optimizmu, zagonu, željam in podpori predsednika Vlade, ki verjamem, da vam je dal vso podporo, da se nekaj premakne. Nenazadnje je predsednik Vlade večkrat rekel v svojem programu, da hoče imeti razvoj na tem področju. Kar mu verjamem, ne glede na to, da je moj politični nasprotnik, ker mislim, da vsak, ki ima vsaj malo razuma v glavi, ve, da je pot usmerjena v to smer, ne glede na politično pripadnost.

Moram reči, da ko se je ustanovil ta strateški svet – odkrito priznam -, sem rekel, no, to je še en politični nateg, ki se bo zgodil, in potem ne bomo nič več slišali, ker teh strateških svetov je bilo ničkoliko v Republiki Sloveniji. Ko pa sem začel prebirati rezultate vašega strateškega sveta, moram pa reči, da sem z zanimanjem prebiral vse napovedi in predvsem želje. Ampak, saj veste, v življenju je vedno tako, kajne, imamo dobrega copywriterja, ampak to še ne pomeni garancije, da se bo vse to res zgodilo. Imamo dobre govornike, ki nas z umirjenim glasom in z videzom prepričljivosti prepričujejo, da se bo nekaj zgodilo. Pa se ne zgodi. Veste, veliko ljudi misli, da je dober retorik tisti, ki tekoče, vezano govori in tako naprej. Ne, dober retorik je predvsem samo tisti, ki s svojim nastopom, pa kakršenkoli že je, ljudi tudi prepriča, da se bo to res zgodilo. In to je bistvena razlika od tistega, kar jaz pričakujem od vas, da se bo zgodilo. Me pa pri celi zgodbi moti samo ena stvar, ne boste verjeli – časovna dimenzija, ki jo imate vi na razpolago. Namreč, preprosto, ob rigidnosti te države, ob sistemu postopkov, ki tečejo v tej državi, in glede na to, da boste zadolženi še za koordinacijo med ministrstvi, ki je pravzaprav glavni mission impossible, ker ima vsako ministrstvo svoje ideje, svoje poglede. In kar je še najbolj pomembno, vladni načrti so narejeni, do konca leta je že vse narejeno, praktično vsak ve, kaj mora do konca leta narediti, če hoče izpolniti neko normo, za katero se je zavezal, nenazadnje tudi na podlagi proračuna, ki je že sprejet. Kar pomeni, da pravzaprav boste vi pripravljali in se dogovarjali o nečem, kar se bo lahko zgodilo šele naslednje leto oziroma se bo začelo odvijati naslednje leto. In če gledamo naslednje leto, kaj se bo odvijalo, je pa predvolilno leto. Vi pa veste, kaj takrat delajo ministri, kajne – vsa energija se usmeri samo še na predvolilni boj. Česar jim ne gre zameriti, kdo pa ne bi, če ne bi bil v isti poziciji, na istem položaju in tako naprej; vsi pač sanjajo in hočejo še enkrat ponoviti mandat. Zato imam kar nekaj vprašanj, kako mislite narediti, predvsem pa vprašanje na področju – česar pa nisem zasledil v teh 40 točkah, to so volitve, e-volitve. Namreč zdajle smo imeli referendum pred kratkim in vsi smo lahko gledali to nesrečno glasovanje iz tujine in ugotavljali zopet ponovno kako pravzaprav naši ljudje v tujini, ki imajo glasovno pravico, osebno sem govoril v nedeljo na dan referenduma celo z znanko, skupaj smo bili pač nekje, ki je prišla iz Španije in je imela na koncu problem doma voliti, zaradi tega, ker itak je rekla, jaz dobim itak prepozno glasovnico in grem lahko na volitve, ko je tukaj referenduma že zdavnaj konec in zato, ker sem slučajno tisti vikend planirala, da pridem v Slovenijo, sem pa rekla, nič bom pa tukaj volila in je imela strašanski problem, ker je na volilnem imeniku ni bilo. In na koncu se je morala prav boriti za to, da je lahko dobila svojo državljansko pravico po Ustavi, zato da lahko glasuje na referendumu. To se mi zdi res za 21. stoletje bizarno, kako se v bistvu pogovarjamo in moram reči, da sem bil tudi presenečen nad sekretarjem ali direktor, saj ne vem kako se reče, državne volilne komisije, gospodom Vučkom, sem ga, ne vem, če ste bili pozorni, ampak prvič v življenju sem ga slišal, da bodo razmislili, da bodo mogoče pa res nekaj naredili na e-volitvah v tujini, kjer je kategorično zagovarjal, da je to brezveze in da ne moremo poskrbeti za varnost in ne vem kaj še se, pa smo že ničkolikokrat predlagali, da se začne vsaj poizkusno za tujino zato, da lahko ta model potem prenesemo in ga stestiramo tudi doma na prvih volitvah. Tako, da tukaj me zanima, ker imate lepo priložnost, ker to pa je trenutek, smo pred volitvami, da seveda, kaj boste naredil v tej smeri. Ker predvsem tukaj se boste usklajeval najprej z DVK, ne z ministrstvi. DVK je trd, glavni trd oreh, ki ga je treba najprej streti. Ker z državno volilno komisijo, ki najbolj komplicira in najbolj dela drame, vsi mi nekako mislimo, da bi to šlo, glede na to, da imamo v svetu že primere kjer to funkcionira, pri nas pa ne.

Ena od stvari se mi zdi zelo pomembna tudi za vas, me zanima. Kako mislite povezovati ministrstva? Saj veste, v vsaki Vladi je tako, da pač eni ministri imajo močnejši vpliv eni imajo malo manjši vpliv, ampak šteje samo tisto kar seveda nekdo ima toliko močen vpliv, da se potem to tudi res zgodi. Glede na to, da boste minister brez listnice, me zanima tudi, s kakšno ekip mislite delati. O tem niste nič povedal. Kdo so to za eni ljudje, glede na to, da boste imel zelo malo časa, jih morate imeti že danes v glavi, če mislite resno s tem začeti, ker če jih boste iskal dva meseca, potem »lost in space« pišite v svoji zgodbi.

Potem me zanima naslednja zadeva. Kako…, namreč zdaj denarja je na razpolago, je rekel predsednik Vlade, imamo ga kar nekaj iz tujine, nekaj ga imamo že v proračunu, nekaj malega, koliko pa je tistega denarja, ki ga imajo vsa ministrstva v bistvu že vkomponiranega v proračunu, pa ga nimajo direktno na postavki za digitalno prenovo ali vzpostavitev, itn., ga imajo pa skritega v drugih postavkah, ker to vsi ministri počnejo, ministri oziroma njegovi državni sekretarji, kjer si delajo zakladnico in rezervo in je v resnici v proračunu nobeden točno ne zna razložiti ali pa razumeti kaj so v bistvu hoteli, potem pa tam vlečejo ta denar. To se mi zdi ključno, ker tam imate kar nekaj denarja na razpolago, ki ga potem dostikrat tudi ne uporabijo in gre nazaj v integralo.

Potem seveda, govorili ste o pametnih mestih, celo delal ste nekaj na nekem projektu, če sem prav zasledil, v svojem uvodu ste nekaj omenil ali ste bil v neki skupini ali ne vem točno, ampak kakorkoli, ampak zagotovo pa dobro veste kaj to pomeni, ko rečem pametna mesta. Nekateri celo želijo govoriti o pametnih vaseh, pametnem podeželju. Mene pa zanima en čisto konkretna ideja kaj menite o njej, glede na to, da imamo mi konstanten problem država – lokalna skupnost. Zdajle smo pred volitvami, spet bodo vsi odpirali ceste, spet bodo vsi asfaltirali in asfalta bo dva meseca pred volitvami spet zmanjkalo, ker pač žal pri nas v Sloveniji asfalt več pomeni na volitvah kot vse ostalo. Še malo pa bomo vinograde začeli asfaltirati toliko daleč smo že prišli s temi norostmi od tega asfalta, da bi naredili predpis bodisi v gradbenem zakonu ali kateremkoli drugem zakonu, ki bi urejalo to vprašanje, da kadarkoli kdorkoli odpira cesto, da uredi tudi zvodi, ki so potrebni za bom rekel široko pasovne povezave takšne ali drugačne tam kjer so te nujno potrebne, ker brez tega v resnici nikjer nič ne moremo delati. Poglejte samo mesto Ljubljana. Mesto Ljubljana se zadnjih 10, 15 let praktično odpira na vsakem kvadratnem mestu kjerkoli. Vse se prenavlja, vse od kanalizacije bom rekel vode od bom rekel raznih takšnih in drugačnih kanalov in tako naprej, ampak za široko pasovne potrebe pa se nič ne dela tam, kjer bi se to moralo. Zdi se mi, da vsak malo po svoje dela malo gospodarstvo za svoje potrebe in tako naprej. skratka, nobene usklajene zgodbe. Je pa res, da imamo vsaj eno prednost ne vem kako je drugje po državi, da pri nas v Ljubljani vsaj kadarkoli se odpre cesta se vedno odpre in se mora vse urediti na enkrat, ne da se vsake pet mesecev odpira, zaradi nekega drugega interesenta, ki mora nekaj urejati. Enako velja tudi za vso ostalo opremo saj ni tukaj samo cesta, da se razumemo. To me zanima.

Potem me pa zanima področje zdravstva, ki ste ga omenil in ste kar nekaj stvari našteli v tem strateškem svetu, ki so zelo pomembni, me veseli, da bo šlo to naprej sicer si ne znam predstavljati kaj to pomeni napredne tehnologije za varstvo življenja. Ali je to mišljeno res samo to, kar ste vi omenil kot primer ali je še to kaj drugega, ker drugače si ne znam predstavljati kako bo tehnologija reševala življenje razen, kar je spremljajoča tehnika ob posegih in podobno naprej?

Je pa ena druga stvar bolj pomembna recimo, ki jo nihče nikoli ne omenja. Vsi znajo povedati vse o digitalni zgodbi mi pa elementarnih osnovnih zgodb nimamo urejeno recimo kot je na primer zdravstvena kartica. Zdravstveno kartico ima vsak državljan, ki je zavarovan vsaj bom rekel z osnovnim zdravstvenim zavarovanjem, ker z dopolnilnim, če ga nimaš pa itak nič kaj dosti ne moreš doseči. Imamo problem, ker imamo na tej kartici praktično zelo varovane osebne podatke. Ko pa gremo pogledati kaj v resnici so ti osebni podatki bomo pa videli, da te podatki, ki so zapisani na čipu od kartice so v resnici vsi tisti podatki, ki jih vidimo s prostim očesom na sami kartici in jih lahko preberemo. S tako kartico oprostite brez zamere razen to, da sem nekomu prihranil 15 sekund ali pa 30 sekund dela, zaradi tega, ker ne rabi podpisovati teh podatkov, ampak samo izpiše in me vrže ven pravzaprav nimam kaj početi. Nimamo pa vsaj dve ključnih podatkov na tej kartici oziroma v tem sistemu in to je kakšna je moja krvna skupina, kar je ključnega pomena za vsakega državljana, ki potrebuje prvo nujno pomoč in drugi podatek, ki je ključen to pa je ali je po svoji smrti darovalec organov prostovoljni darovalec organov. Mi smo že razpravljali v Državnem zboru in Državni svet je imel tudi celo eno bom rekel resno debato na to temo predlog, da bi seveda lahko z zakonodajo predpisali, da ko se enkrat nekdo odloči, da je darovalec organov ne morejo njegovi sorodniki po smrti spet komoplirati in reči ne bo dal organov oziroma se bomo šli neke druge zgodbe pa ohranitev telesa pa ne vem kaj še vse in tako naprej pa ne boste oskrunali mojega sina ali pa hčerko ali pa moža ali ženo. Namreč, to je res prosta volja in v končni fazi smo v tej bom rekel mednarodni skupini za darovanje organov in smo zelo veliki prejemniki organov tudi iz tujine, ampak sami pa nič kaj dosti organov ne damo razen žal meni je sicer žal za te ljudi, kadar govorimo o letečih bankah organov govorim o mladih motoristih, ki se ponesrečijo in so najbolj idealni darovalci in to so podatki, ki bi morali biti digitalno opremljeni in danes praktično bi moral na urgenci vsak dobiti ta podatek ali vnese ime bi mogla biti stvar jasna, da so donarji bom rekel vključeni. To se mi zdi blazen napredek za razliko od vse ostale stvari, ki sama po sebi se že razvija in pelje se naprej.

Druga stvar, ki se mi zdi ključna sicer nekaj notri govorite o kibernetske varnosti, ampak na področju zdravstva in kadar govorimo o občutljivih zdravstvenih podatkih in ne nazadnje imamo že izkušnje v slovenskem prostoru, kaj to pomeni, ko nekdo vpogleduje v te podatke, pa dostikrat sploh ne navaden državljan ali nekdo od zunaj, ampak že samo zdravstveno osebje, imamo problem, ko med sabo gledajo podatke iz čistega firbca in celo z njimi operirajo. Kako boste to zagotovili ob dejstvu, da ima danes praktično vsaka bolnišnica svoj sistem. Vi sicer govorite o nekem poenotenju. Ne vem, kako boste to dosegli. Znotraj bolnišnice imamo problem, ker imamo 5, 6 različnih sistemov, ki med seboj niso niti povezljivi, niti jih se praktično povezat ne da, izredno zahtevna materija. In kar je še bolj pomembno, glede na to, da ste, da boste minister za digitalizacijo, in glede na to, da boste lahko urejali samo stvari za Republiko Slovenijo, imamo pa problem, ker so bolnišnice že javni zavod, bom rekel, saj me razumete, kaj hočem povedat. Vaša roka bo zelo težko segla do tja. In kaj bo to pomenilo, kako boste to dosegli, ker s tem se še minister za zdravje, vsaki po vrsti se je, ko je na to letel in to ugotavljal, se je vedno držal za glavo, narediti pa kaj dosti ni mogel. Kako mislite to doseči? Ker to so za mene veliki premiki, ker tukaj bojo ogromni prihrani. In ne nazadnje ob zadnjem sistemu oziroma, se opravičujem, ob epidemiji, ki smo jo imeli v lanskem letu, smo lahko videli, kakšen problem lahko to je. Ob evidentiranju okuženih, ob vpogledu prostih mest po bolnišnicah, ročno so še vedno pisali, kot da smo v 19. stoletju, ne 21., se igrali z nekimi Excelovimi tabelami, ki še te niso bile zgrajene enako, da bi vsaj te bile enotno postavljene, kaj šele digitalni sistem, da bi funkcioniral in da bi bil povezljiv. In to so za mene, tudi se vidi takrat ob takem primeru, kako smo ranljivi, ker je v resnici takrat čas pomemben, ne pa, da se z neko zemeljsko pošto še vedno pogovarjamo in sprehajamo z nekimi dokumenti. Še dobro, da imamo vsaj e-pošto, da lahko, ali pa skenirajo lahko dokumente, ker drugače si sploh ne znam predstavljat, kako so to počeli. In v bistvu so se mi smilili, moram priznati, ker to ni enostavno z vsem naporom in, bom rekel, težavami, ki jih imajo.

Potem naslednja stvar, moram reči, da sem bil prijetno presenečen, nove tehnologije, mislim, da je bilo to v sklopu gospoda Marka Grobelnika iz Inštituta Jožef Štefan, če se ne motim, malo iz mojega področja, sem bil malce zadovoljen, ker se ubijam z našo radiotelevizijo že, mislim da, 15 let. Predvsem moram reči, da sem presenečen, ker to omenjate kot novo tehnologijo, namreč to ni nobena nova tehnologija. Gre za tako imenovano samodejno podnaslavljanje oziroma prevajanje govora iz enega v drugo. To obstaja v tujini že mnogo let, nič posebnega, nič novega. Problem je samo en, da je slovenski jezik po številu naroda tako majhen, da se finančno to nobenemu ne splača narediti. Same naprave, sistem, verjeli ali ne, ampak mi ga že imamo, saj to ni nič novega, samo ne za slovenski jezik. Tako da bom zelo vesel, če boste vsaj to prepričali RTV, ki bo rekel mimogrede, da nima denarja za to in da je to drago, da se to res zgodi, ker to bi bil res presežek. In kar je najbolj pomembno, to, kar jaz vseskozi govorim, tisto, kar se je v zgodovini človeštvo naredilo za invalide, so kasneje v bistvu uporabljali vsi. Še danes zelo malo ljudi ve, da je telefon oziroma video prenos bil najprej delan s tehnologijo po potrebi Nase in pa za potrebe gluhe in naglušne. Prvi prenos podatkov v pisani obliki se jaz spomnim, da sem kot otrok gledal mojo mamo, kako se je s celim svetom pogovarjala, ko je slušalko potisnila na nek poseben prenosnik, kjer so se podatki preoblikovali in si je dopisovala s celim svetom. To je bilo, reci in piši, 35 let nazaj, nič posebnega. Kasneje je uporabljala stvari, ki so danes vse na mobitelu. Hočem reči, da tehnologija je v bistvu šla, v bistvu v korist široke populacije, kar je dobro, kar je super. In zato seveda podpiram vsak takšen razvoj.

No, potem imam vprašanje, kako boste uredili enotno platformo za javne oblike prevozov. Mislim, na prvi pogled seveda se zdi to logično, smiselno, uporabno, ampak mi bomo naletel na en resen problem. Železnica pa lokalni prevozi se že 15, 20 let ne morejo zmenit o enotnih urnikih, kaj šele o platformah. O urnikih je problem, ali razumete? Kdaj bo vlak pripeljal iz Maribora v Ljubljano in da bo takrat stal tam avtobus, ki bo lahko ali pa, bom rekel, linije, ki bojo potem transformirale po celi Ljubljani in razvozile vse te ljudi in zato, ker seveda ti urniki niso urejeni, se ljudje se danes zmenijo in se vozijo z avtom po 4 iz Maribora sem, da ne govorim o hitrosti in tako naprej. Ker pa je tema o digitalizaciji, me zanimajo te platforme, kako se boste to zmenil, ker če se boste z direktorjem železnic menil, bo to super, kajne, saj on bo za, pa z direktorjem LPP-ja tudi, on bo tudi za. Ko bo pa treba to realizirat, pa tega napredka ne bo. Tako da me to prav zanima, kako boste to uredil, kot minister, brez listnice za digitalizacijo, kajne.

Potem naslednja stvar, ki se mi zdi aktualna, omenil ste povezljivost, bom rekel, podatkov, predvsem na področju poročil, ko poročamo enotno tako FURSU, tako Banki Slovenije in ostalim organom po zakonu in tako naprej. Načeloma nimam nič proti, meni se to fajn sliši, meni je to super, predvsem mi je logično. Tudi jaz sem za to, da vsi ne pišejo petkrat, šestkrat, ampak, ne vem, če se zavedate, ampak bo treba spremenit vso kompletno zakonodajo, ker zakon pa tega ne predvideva. Tudi podatki za Banko Slovenije ali pa za FURS, eno je davčna tajnost, eno je bančna tajnost, eno je… Ali me razumete, o čem govorim? In ne vem, kako boste vi lahko to združil v enotno platformo, če pa bojo vsi lahko do tega dostopal, pa so podatki občutljivi in imajo tudi različno stopnjo tajnosti in tako in kdo bo lahko v kaj vpogledoval. Jaz verjamem, da se tehnično, digitalno to sicer da z, bom rekel, nekimi določenimi programi, jasno uredit in ni problem v dostopanju, ampak bo problematična zakonska podlaga. Zakaj? Zaradi tega, ker prvič, zakone, tovrstne, ne boste mogli sprejemat po nujnem postopku, ker to ni nič nujnega, to ni interventni zakon in to pomeni seveda nek določen proces in se bojim, da ta stvar ne bo zapeljana pravočasno, preden boste vi končal ta amandma. To je moja edina dilema, kako boste to izpeljal.

Potem, je pa seveda tudi nekaj o tem, da seveda niste in ne boste prvi, ki ste govoril o tem, o tej digitalizaciji, ampak, da smo v tej državi že mi nekajkrat govoril in da obstajajo celo neke strategije, ki celo še vedno veljajo. In ta vaš strateški svet, seveda, in to je bilo kar nekaj kritik, strokovnjakov, ki se s tem ukvarjajo, da strateški svet, bodisi ni, ne vem, zato vas zdaj sprašujem, se, bom rekel, opredelil, kaj je pa z obstoječo strategijo na tem področju, kaj je sprejemljivo, kaj je neuporabno oziroma kje jo je treba spremenit in predvsem, ali mislite z njo priti v Državni zbor. Namreč, v čem je problem? Strategija sicer, jaz verjamem, da marsikoga, še posebej gospodarstveniki, ki so ljudje akcije, če ti hočeš na trgu nekaj uspet, se mora stvar hitro dogajat in hitro premikat, strategija je pa neka zgodba, ki po navadi, saj veste, kako gre, najprej jo je treba pripravit, pregledat, dat pripombe, spremembe ali pa čisto na novo napisat, odvisno, kaj boste se odločil, nepomembno, potem jo je treba dat v razpravo in potem mora priti na Vlado in potem mora it v Državni zbor in tako naprej in vi boste končal mandat in te strategije ne bo.

Strategija je pa pomembna zakaj? Zaradi tega, ker, če mislite resno, potem morate zadevo tako nastavit in tako zapeljat, da bo obligatorna tudi za vašega naslednika, ker drugače ne boste naredil nič. To je ključ, cele zgodbe. Z vsemi dobrimi nameni in nastavki, ki jih boste naredil, je potrebno nujno vzpostavit sistem tako, da ko pride nov človek na to področje, bodisi kot minister brez listnice ali pa minister, ki bo to imel v svojem resorju, nepomembno, ampak da bo peljal te zgodbe naprej, ki so nujne in potrebne, ne glede na politično orientiranost Vlade za razvoj Slovenije, to je to, o čemer ste vi govoril. In zato se mi zdi, da tak dokument pač preprosto mora obstajati, nujno. Brez tega ne bo šlo. Že to, da boste sprejel, pa končal mandat bo zelo veliko, zaradi tega, ker bo to za nekoga obvezujoče oziroma vsak nov, ki bo prišel, če bo hotel to spreminjati bo moral dati krepke argumente zakaj je to naredil in kaj predlaga drugega, novega. Po drugi strani se pa sprašujem, preden bom zaključil imam samo še eno kratko vprašanje, omenil ste obvezne javne dražbe. Tisto malo vedenja, ki ga imam jaz na razpolago, če se ne motim, zakon o javnih financah o tem že govori in je že obligatoren za vse. Tukaj sploh ni nobene diskusije, razen če ste vi s tem kaj mislil drugega oziroma neko nadgradnjo, ne vem, to mi dajte razjasniti, razsvetliti, da bom kaj več vedel o tem kaj ste mislil na tem področju. Še posebej zato, ker v bistvu elektronsko draženje se ne uporablja samo v primeru, če sistem pade. Zakon je tu zelo jasen. V takem primeru se lahko zgodi, drugače pa vse skupaj je to na MJU in zadeva, kolikor vem in poznam in, roko na srce, imam pač nekoga doma, ki se s tem vsak dan ukvarja in pravi, da to uporabljajo kar naprej. Tako da ta stvar je že vzpostavljena. Povejte mi, kaj je tukaj novega z vaše strani, da bom razumel, ker lahko da nisem razumel. Dopuščam to možnost.

Sedaj bi pa samo še zaključil. Koliko ste se imel možnost pogovarjati s tistimi ministrstvi in ministri, s katerimi boste moral v resnici največ delati? In koliko so pripravljeni sprejeti, da boste o teh stvareh vi njihov šef? Veste o čem govorim? In ne oni, ker to je zelo pomembno. Ker če tega dogovora ni, če te podpore ni, potem z vsem spoštovanjem, je vaše delo končano z današnjim dnem.

Jaz vam želim osebno veliko sreče, zadovoljstva, predvsem pa rezultatov, ker to edino na koncu kar bo štelo. Saj veste, CV je lahko zelo lep. Če pa ni rezultatov nam pa tudi CV več ne pomaga.

Ob koncu vam bom rekel samo še to, jaz pri novih kandidatih za ministre povem vedno eno in isto, lahko ste mi simpatičen, lahko verjamem v vas, lahko ste moje upanje, ampak ta vlada vas mora oziroma ta koalicija vas mora sama podpreti, ker to je tudi edini način, da me prepričajo, da imajo to moč, da bodo tudi uveljavljali vse to, kar boste vi njim predlagal. Veliko sreče.