Spoštovani predsedujoči, cenjene poslanke in poslanci Državnega zbora!

V veliko čast mi je, da vas smem danes nagovoriti kot kandidat za ministra za digitalno preobrazbo. Dovolite mi, da najprej spregovorim nekaj besed o sebi. Pred dobrim tednom sem dopolnil 38 let. Rojen sem bil v Ljubljani, a sem velik del svojega otroštva preživel v Novem mestu, od koder moja družina tudi izhaja. Osnovno in srednjo šolo sem obiskoval v Ljubljani, študij prava pa sem zaključil z odliko na ljubljanski Pravni fakulteti. Po raziskovalni praksi v Washingtonu sem študiral mednarodne odnose na Univerzi v Oxfordu. Tam sem pridobil naziv Master of Public Policy. Ta izjemna izkušnja me je globoko zaznamovala. Študij v tujini mi je omogočila štipendija Slovenske znanstvene fundacije, za kar sem ji do danes hvaležen. Iz Oxforda me je pot vodila v Sierro Leone, kjer sem v okviru Organizacije združenih narodov svetoval vladi na področju ekonomskih in drugih politik. Kariero sem nadaljeval v Bruslju kot raziskovalec in predavatelj na Martensovem centru za evropske študije. Tam sem vodil raziskovalne in ostale projekte na področju evropskih digitalnih in ekonomskih politik. Od leta 2016 pa do začetka tega tedna sem bil zaposlen pri: tehnološkem podjetju Uber, kjer sem bil direktor za korporativne zadeve v srednji in vzhodni Evropi. V zadnjih letih pa sem bil odgovoren tudi za področje varnosti in zdravja uporabnikov Uberjeve platforme v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Vzpostavil sem vrsto strateških partnerstev z mesti in nevladnimi organizacijami na področju trajnostne mobilnosti, pametnih mest in digitalne transformacije. Kot govorec pa sem sodeloval na številnih mednarodnih konferencah o novih tehnologijah tako v Evropski uniji kot tudi v Združenih državah Amerike. Ponosen sem, da sem že od mladih nog aktiven v civilni družbi, soustanovil in vodil sem vrsto nevladnih organizacij, ki so si prizadevale za promocijo podjetništva in pa aktivnega državljanstva. Še posebej sem ponosen na vodenje združenja mreže idej, ki je tekom zadnje finančne krize stotinam mladim pomagala do novih znanj, veščin in pa zaposlitvenih priložnosti. Trenutno vodim Oxbridge Club Slovenije, ki povezuje Slovence, ki smo študirali oziroma delovali na univerzah v Cambridgu in Oxfordu. V letu 2017 sem postal štipendist trilateralne komisije in atlantskega sveta. V desetih letih življenja v tujini sem spremljal in soustvarjal številne uspešne digitalne zgodbe. Sodeloval sem pri digitalni transformaciji Estonije, ki je danes ena najnaprednejših držav na svetu. Sooblikoval sem eno izmed najinovativnejših podjetij moje generacije. Danes je Uber najbolj priljubljena platforma na področju prevozov, ki uporablja več kot 100 milijonov ljudi po vsem svetu vsak dan. Vsa ta leta sem z grenkobo v srcu opazoval, kako Slovenija zaostaja, kako nas z veliki koraki dohitevajo in celo prehitevajo srednje evropske države, ki so bile pred tridesetimi leti bistveno manj razvite od nas. Desi lestvica, ki meri razvitost digitalne družbe in gospodarstva, uvršča Slovenijo šele na 16. mesto v Evropi. To je daleč za Finsko, daleč za Avstrijo in daleč za Estonijo. In med tem, ko naša država lovi zaostanek za evropskim povprečjem, ZDA in Kitajska povečujeta tehnološko prednost pred Evropo. Globalna tehnološka tekma nedvomno prinaša številne priložnosti za majhne in agilne, a hkrati ne priznaša počasnim in neodločnim. Tudi zato mladi množično odhajamo v tujino. Samo v letu 2019 se je vsak teden izselilo v povprečju 314 Slovenk in Slovencev. To je šest avtobusov, večinoma mladih in izobraženih. Gre za beg možganov dramatičnih razsežnosti, česa takšnega si majhen narod kot je naš, ne sme in ne more več privoščiti. Digitalizacija seveda ni edina rešitev, je pa ena izmed ključnih, da postanemo zares moderna in uspešna država, da ustvarimo deželo priložnosti kateri bodo lahko vse generacije izkoristile svoje talente in živele lepo in dostojno življenje, digitalizacija namreč ni samo beseda, ki dobro zveni, je tudi mogočno orodje s katerim lahko bistveno olajšamo življenje državljanom, obenem digitalizacija povečuje dodano vrednost na zaposlenega, kar pa vodi v višje plače in boljše pokojnine. Zato ni presenečenje, da so najuspešnejše in najbogatejše države na svetu tiste, ki so tudi najbolj digitalizirane. Med prvimi tremi najbolj digitalno naprednimi evropskimi državami najdemo Finsko, Švedsko in Dansko. In s ciljem, da Slovenijo popeljemo v družbo teh držav, sem v aprilu prevzel vodenje Strateškega sveta za digitalizacijo. Ponosen sem, da strateški svet danes sestavlja 47 izjemnih strokovnjakinj in strokovnjakov z različnih področij, ki imajo bogate izkušnje iz tujine. Med nami so vodilni raziskovalci, izobraževalci, inovatorji, kot recimo dr. Marinka Žitnik iz Univerze Harvard, Marko Grobeljnik iz Inštituta Jožef Štefan in dr. Jure Leskovec iz Univerze Standford. Imamo tudi izjemne slovenske podjetnike, ki pišejo zares svetovne zgodbe. Med njimi so tudi Maja Mikek iz podjetja Celtra, dr. Mark Pleško iz Cosylaba in dr. Jure Knez iz podjetje Dewesoft. Kar nekaj članov ima tudi bogate izkušnje iz nevladnega sektorja, lokalnih skupnosti in poslovnih združenj. Med njimi so tudi mag. Ajša Vodnik, Gregor Macedoni, Žiga Vaupotič in Igor Zorko. Kot vidite smo se zbrali iz vseh vetrov, pri čemer pa nas povezujeta pozitivna energija in skupna skrb za prihodnost naše domovine. Vsi sodelujemo v strateškem svetu brezplačno in v lastnem imenu. Pred enim mesecem smo predstavili pri paket ukrepov za digitalno in moderno Slovenijo. Gre za 40 rešitev za četrto desetletje naše države, ki bo nedvoumno digitalno. Z njimi bomo pospešili digitalizacijo javne uprave, gospodarstva, zdravstva, izobraževanja in družbe kot celote. Posebno pozornost smo namenili vključevanju ranljivih skupin, vračanju slovenskih strokovnjakov iz tujine in krepitvi kibernetske varnosti. Ponosni smo, da je naš prvi paket podprlo več kot 30 uglednih organizacij med drugim tudi naše javne univerze pa tudi Združenj upokojencev, občin in podjetnikov. V kolikor bom danes potrjen bo za to moj cilj zelo jasen. V sodelovanju s pristojnimi ministrstvi želim uresničiti čim več izmed teh 40 rešitev.

Osredotočil se bom na konkretne in praktične ukrepe, ki jih bodo lahko državljani podjetja začutili že k malu. Vem, da časa ni veliko, a verjamem, da lahko naredimo pomembne premike na vseh ključnih področjih.

Na področju javne uprave in digitalne družbe se bom osredotočil na rešitve, ki bodo poenostavile življenja državljanov in jim prihranile čas ter živce pri poslovanju z državo. Gre na primer za rešitev kot so e-gradbeno dovoljenje, informativni izračun otroških dodatkov in davčni trajnik. Pri e-gradbenem dovoljenju želimo digitalizirati celoten postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. To bomo storili s pomočjo portala, ki bo omogoča enostavno oddajo, vodenje in spremljanje vsake vloge. Ta portal bo vlagateljem vloge pa tudi pristojnim organom omogočil, da v vsakem hipu vidijo, v kateri fazi reševanja je posamezna zadeva. S tem bomo prinesli mnogo več stransparentnosti v sam postopek kot jo je danes in s tem to sem prepričan tudi pospešilo večino teh postopkov. Pri informativnem izračunu otroških dodatkov želimo po zgledu informativnega izračuna dohodnine staršem omogočiti, da ne izpolnjujejo vsako leto celega kupa obrazcev s podatki, ki jih država že itak ima o njih in njihovih otrokih. Na ta način jim bomo prihranili kar nekaj časa, zmanjšali možnost napak in pa seveda zagotovili, da bo imel vsak upravičenec v primeru kakršnekoli napake na tem izračunu tudi možnost ugovora. Pri davčnem tajniku želimo omogočiti plačevanje davčnih in drugih finančnih obveznosti do države neposredno preko direktne obremenitve bančnega računa fizične ali pravne osebe. S tem se bomo na zelo enostaven način lahko izognili zamudam pri plačilu dohodnine oziroma kakšne druge vrste davka in bog ne daj tudi davčni izvršbi. V ta namen bi vsak zavezanec vnesel podatke o svojem bančnem računu v portal e-uprava oziroma e-davki vse ostalo pa bi storil sistem sam.

Pri zdravstvu se bom lotil ukrepov, ki bodo s pomočjo naprednih tehnologij reševali življenja, skrajšali čakalne vrste in prihranili milijone pri javnem naročanju. Gre za rešitve kot na primer e-oskrba za starostnike, telemedicinska obravnava kroničnih in onkoloških bolnikov, e-javno naročanje o zdravstvu in mobilna aplikacija e-zdravje. Pri e-oskrbi starostnikov želim zagotoviti sistemsko financiranje za storitve e-oskrbe na domu za najbolj ogrožene starostnike, invalide in težje kronične bolnike s pomočjo že razvitih in preizkušenih orodij. S tem se vsem vključenim uporabnikom omogoči celovita institucionalna zdravstvena oskrba na domu ob stalnem spremljanju njihovega fizičnega stanja. To v praksi pomeni, da so ti ljudje opremljeni s pametnimi napravami, ki zaznajo kakršenkoli incident in pokličejo pomoč. To pomeni, če se kdorkoli spotakne, pade, bo ta naprava to zaznala in pomoč bo kmalu na poti. S tem bomo omogočili tem ljudem, da preživijo, bom rekel, več časa doma oziroma da živijo doma namesto v kakršnikoli drugi ustanovi, kar je za te ljudi običajno neprecenljivo. Pri tej medicini za kronične in onkološke bolnike želimo zagotoviti sistemsko financiranje in pa sčasoma pogoje za širitev teh storitev tudi na druge ranljive skupine. Gre za nekaj, kar današnja tehnologija že omogoča. Gre za preizkušene rešitve, ki jih uporabljajo ostale evropske države. In prav je, da jih začnemo uporabljati tudi mi.

Ko gre za mobilno aplikacijo e-zdravje, želimo vzpostaviti sistem, ki bo omogočal zavarovancem enostaven vpogled v njihove zdravstvene podatke, potrdila, napotnice in recepte. S pomočjo te mobilne aplikacije bomo lahko enostavno dogovorili pregled pri zdravniku, prav tako bomo lahko z zdravnikom na enostaven način komunicirali. Bo pa ta aplikacija lahko tudi povezana z ostalimi napravami, ki jih imajo in spremljajo naše zdravje.

Pri e-Javnem naročanju v zdravstvu želimo uvesti obvezno uporabo digitalnega sistema skupnega javnega naročanja v zdravstvu. To pomeni, da bi z njim omogočili enotno in transparentno naročanje medicinske opreme in pa zdravil z obvezno uporabo elektronske dražbe. Na področju gospodarstva se bom osredotočil na rešitve, ki bodo poenostavile poslovanje podjetij z državo, spodbudile nastajanje start-upov in kroženje možganov. Gre za ukrepe, kot so enotno poročanje podjetij državi, e-notarske storitve in davčne spodbude za strokovnjake, ki se vračajo v Slovenijo. Pri enotnem poročanju podjetij državi najbrž veste, da danes podjetja poročajo številnim državnim organom ločeno, pa naj gre za Furs, Ajpes, Statistični urad ali pa za Banko Slovenije. To ločeno poročanje in vnašanje običajno vedno istih podatkov pobere podjetjem kar nekaj časa, ki je izgubljen. Prav zato želimo vzpostaviti sistem, ki bo podjetjem omogočal, da na enem mestu oddajo poročilo, nakar bodo te zbrane podatke prejele vse pristojne organizacije na podlagi svojih potreb in seveda zakonskih pooblastil.

Kar se tiče e-notarskih storitev, no na tem področju želimo digitalizirati čim večji del notarskih storitev, še posebej s tem, da omogočimo večji del teh storitev, da se izvaja tudi na daljavo. To se je izkazalo za pomembno še posebej v času pandemije, pa tudi sicer. Namreč velikokrat se zgodi, da vlagatelji iz tujine ne želijo prileteti v Ljubljano samo zato, da obiščejo slovenskega notarja in zato pač pravijo našim ustanoviteljem podjetjem – veste, kaj? – odprite vaše podjetja raje v Londonu ali na Dunaju, kjer mi tega narediti ni treba. Skratka, želimo na varen in enostaven način zagotoviti opravljanje določenega dela notarskih storitev tudi preko avdio-video povezav in drugih tehnoloških orodij.

Na področju privabljanja domačih in tujih IKT strokovnjakov želimo po nizozemskem, italijanskem in nemškem zgledu uvesti dohodninsko olajšavo za slovenske strokovnjake, ki se vračajo v Slovenijo, pa tudi za tuje strokovnjake, ki bi prišli v Slovenijo in se zaposlili na področju IT, se pravi na področju inženirskih znanosti z visoko dodano vrednostjo. Takšna olajšava bi spet po nizozemskem zgledu trajala prvih 5 let njihovega bivanja in zaposlitve v Sloveniji. Obenem bi se takšnim strokovnjakom in njihovim družinam omogočilo tudi lažje pridobivanje delovnih in ostalih dovoljenj. Pri izobraževanju se bom lotil tistih ukrepov, ki so ključni za vseživljenjsko učenje digitalnih veščin in odpravljanje digitalne neenakosti. Govorim o uvedbi digitalnega bona za pridobivanje e-veščin in vpeljavi obveznega predmeta računalništva in informatike, v osnovne in srednje šole. Pri digitalnem bonu za vseživljenjsko učenje, želimo uvesti način, ki bo spodbujal to, da bojo vse generacije lahko pridobivale nujno potrebne digitalne veščine, praktično na enostaven in zgleden način. Te digitalne bone bodo lahko upravičenci izkoristili za tečaje ali kakšna druga izobraževanja, na področju digitalnih veščin, izvajalci teh izobraževanj pa bodo skrbno izbrani na javnem razpisu, na katerem se bo seveda upoštevalo kakovost njihovih programov, kakovost njihovega kadra in pa relevantne izkušnje iz preteklosti, ki jih imajo na teh področjih. Bo pa poseben poudarek pri teh tečajih tudi na spletnih storitvah javne uprave. Namreč, tudi s temi digitalnimi boni želimo povečati rabo digitalnih storitev, ko gre za javno upravo in vse ostale družbene podsisteme. Trenutno jih na žalost uporablja zelo malo državljanov, to pa želimo nasloviti tudi s tem ukrepom digitalnega bona.

Omenil sem tudi uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike. To je področje, kjer Slovenija na žalost debelo zaostaja za ostalimi evropskimi državami, tudi Hrvaško. Prvi korak mora biti čim prejšnja priprava kurikularnega okvira temeljnih znanj računalništva in informatike v izobraževanju, nato pa moramo na tej osnovi pripraviti potrebne spremembe učnih načrtov. Obenem pa želim, da se tudi posodobijo obstoječi učni programi, saj številni izmed njih niso prilagojeni za izobraževanje otrok in mladostnikov, v digitalni dobi. Pri novih tehnologijah in digitalni diplomaciji, bojo / nerazumljivo/ ukrepi, ki bodo postavili Slovenijo na mednarodni zemljevid tehnoloških talentov, inovacij in investicij. Gre za rešitve, kot so vzpostavitev razvojno gospodarskega predstavništva v Silicijevi dolini, mednarodnega centra za uporabno umetno inteligenco in pisarne za pomoč slovenskim strokovnjakom pri vračanju v Slovenijo.

Naj začnem z razvojno gospodarskim predstavništvom v Silicijevi dolini. To želimo vzpostaviti po vzgledu uspešnih in digitalno naprednih držav, kot je Danska in sicer, bo to predstavništvo promoviralo po eni strani Slovenijo, kot atraktivno investicijsko destinacijo, po drugi strani pa bo tudi pomagalo slovenskim star-upom in ostalim podjetjem, do nujno potrebnih povezav v Silicijevi dolini, pa tudi v drugih tehnoloških središčih v Združenih državah. Skrbelo bo tudi za povezovanje slovenskih in ameriških izobraževalnih, ter raziskovalnih institucij in prenos znanja na področju digitalizacije javne uprave, zdravstva in izobraževanja.

Ko gre za center za pomoč slovenskim strokovnjakom pri vračanju v domovino, želimo v povezavi in partnerstvu z ameriško slovensko izobraževalno fundacijo in pa društvom v tujini izobraženih Slovencev, vzpostaviti pisarno, ki bo nudila administrativno, karierno in pa pravno pomoč slovenskim strokovnjakom, ki se želijo vrniti v domovino. Ta pisarna bo prav tako vodila enotno bazo slovenskih IT in ostalih strokovnjakov, ki delujejo danes po vsem svetu. To je eno izmed naših največjih bogastev in moramo narediti vse, da te ljudi čim tesneje povežemo s Slovenijo. Prav tako bo ta pisarna skrbela za organizacijo izobraževalnih, raziskovalnih in drugih srečanj, pa tudi izmenjav, projektov in ostalega, ki bo te ljudi, bom rekel, čim bolj tesneje povezalo, ne samo s Slovenijo, ampak tudi našim gospodarstvom, raziskovalnimi in znanstvenimi institucijami.

Ko gre za Mednarodni inštitut za uporabno umetno inteligenco, se tukaj zgledujemo po avstrijskem Inštitutu za znanost in tehnologijo - IST. Nov inštitut bi zrasel iz nečesa, kar že obstaja in na kar smo ponosni. To je mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca, ki deluje v Ljubljani. Trenutno deluje ta center v okviru Inštituta Jožefa Štefan. Mi pa želimo, da postane to samostojen in, bom rekel, čim bolj uspešen mednarodni inštitut za uporabno umetno inteligenco. Skratka, da bomo lahko preko tega inštituta to vrhunsko znanje, ki ga posedujejo slovenski, pa tudi številni tuji strokovnjaki, prenašali tudi v gospodarstvo oziroma z njim lajšali življenje ljudi. Dejstvo je, da bo uresničevanje vsakega od teh naštetih ukrepov terjalo intenzivno koordinacijo med pristojnimi ministrstvi. S to koordinacijo smo že začeli takoj po tem, ko je vlada potrdila prvi paket ukrepov sredi junija. A že kmalu se je pokazalo, da bo terjala celega človeka ali bolje rečeno celotno ekipo. Zato je strateški svet predlagal kot enega ključnih ukrepov prav ustanovite nove vladne službe pod vodstvom ministra za digitalno preobrazbo. Ta služba bo usklajevala, usmerjala in pospeševala uresničevanje prej omenjenih ukrepov, pa tudi vseh ostalih aktivnosti na področju digitalizacije, ki jih izvaja država. Podobno vladno službo oziroma celo ministrstvo imajo številne najrazvitejše države na svetu. Naj omenimo samo Avstrijo, Belgijo, Italijo, Veliko Britanijo, Izrael in Japonsko. Cilj nove službe mora biti vključujoča in odgovorna digitalizacija. Vodila bo pripravo strateških dokumentov na področju digitalizacije in spremljala njihovo izvajanje, obenem pa bo tudi glavni sogovornik civilne družbe, gospodarstva, upokojencev in drugih družbenih skupin. Prav tako bo vključena v sooblikovanje evropskih digitalnih politik. Kot veste je Evropska unija izjemno ambiciozno pristopila k urejanju digitalnih trgov in storitev umetne inteligence in varstva podatkov. Evropska suverenost je vsekakor nekaj, kar moramo v precej večji meri uveljaviti tudi na področju digitalizacije.

Spoštovani poslanke in poslanci! V kolikor postanem minister za digitalno preobrazbo bom storil vse, da digitalizacija postane naša nacionalna prioriteta in projekt, ki povezuje celotno družbo in politiko. Digitalno preobrazbo vidim kot ekipni šport v katerem lahko zmagamo samo, če držimo skupaj. In če se želimo prebiti med pet najbolj digitalno naprednih evropskih držav do leta 2025 potem moramo začeti že danes. Najlepša hvala za vašo pozornost. Veselim se že vaših vprašanj.