Najlepša hvala. Ste nam prebrali to mnenje vlade, dobili smo ga pred pol ure in ga imate vsi sicer v sistemu z 8. 9. 2021, ki ga je sprejela Vlada na svoji 263. dopisni seji.

Zdaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev, članic in članov odbora. Ne vidim nobenega interesa za razpravo. Če dovolite, se bom k razpravi sama prijavila.

Zdaj mi v Levici seveda podpiramo predlog, ki ga je podal Državni svet z zahtevo o ponovnem odločanju o tem zakonu. Zakaj? Zato, ker je ta zakon po našem mnenju škodljiv in nedodelan. Slišali smo pripombe Državnega seta, slišali smo, dobili smo tudi pripombe Zagovornika načela enakosti, potem pripombe Državnega sveta in tako naprej, tako da mi že v prvem branju, že v začetku tega predloga zakona nismo podprli in številne pripombe Zakonodajno-pravne službe so zadevale tako rekoč vse člene in v amandmajih koalicije nikakor niso upoštevane.

Zakon je v več pogledih pomanjkljiv in pomensko nedoločen. Sploh ni jasno, kakšne so pristojnosti AKOSA in Ministrstva za kulturo, kajti Ministrstvo za kulturo se s tem zakonom postavlja hkrati v vlogo upravitelja in nadzornika, kar je pravno popolnoma nesprejemljivo. V zakonu se tudi mešajo pristojnosti dveh organov Agencije za komunikacijska omrežja in storitve, se pravi AKOSA, ki po veljavnem zakonu pristojna za nadzor tega istega zakona in Ministrstva za kulturo, ki bo pa kaže upravljalo novi sklad. Zakon tudi ne popravlja in ne odpravlja ključne pomanjkljivosti iz prej veljavnega zakona glede definicije evropskih avdiovizualnih del.

Zdaj združenje krovnih strokovnih društev slovenskih filmskih ustvarjalcev je predlagal dopolnitev definicije tako, da bo usklajena z definicijo slovenskega avdiovizualnega dela in da bo dopuščala produkcijo in prikazovanja avtorskih avdiovizualnih del, kot so filmi, nadaljevanke, nanizanke, dokumentarci in animirani filmi. Za boljšo implementacijo bi bilo treba natančno opredeliti vsebinske elemente avdiovizualnega dela tudi opredelitev vsebin, ki so izključene iz upoštevanega oddajnega časa. Stroka je pravočasno opozarjala in ni bila slišana, tako da res ne drži to, kar je zdaj vlada nam podala.

Skratka stroka je pravočasno opozarjala, da predlagane rešitve za prenos določil zahtevajo ustrezno dodelavo, in sicer 1. Definicije evropskih avdiovizualnih del, potem deleža evropskih avdiovizualnih del, prispevka za razvoj evropskih avdiovizualnih del. Predlagali so tudi, d naj bi dopolnili definicijo evropskega avdiovizualnega dela tako, da bo usklajena z definicijo slovenskega avdiovizualnega dela in bo omogočala spodbujanje produkcij in prikazovanja avtorskih avdiovizualnih del, kot so filmi, nadaljevanke, nanizanke, dokumentarci, animirani filmi in tako naprej, tako da ta zakon postavlja slovensko avdiovizualno produkcijo v zelo podrejen položaj in je vsekakor upam si trditi škodljiv za naš kulturni interes.

Tako da treba je podati natančno definicijo vsebinskih elementov avdiovizualnega dela vključujoč opredelitev vsebin, ki so izključene iz upoštevanja oddajnega časa. Recimo kot so poročila pa športni dogodki in podobno. Po definiciji, ki je natančneje razdelana v uredbi o merilih oziroma pogojih za določitev slovenskih AV del, so slovenska AV dela samo tista dela, ki so izdelana v slovenskem oziroma madžarskem ali italijanskem jeziku, če so namenjena manjšinam, ki so tukaj priznane.

Zakon v 16. členu bi moral določati katera metoda se uporablja za izračun deležev, na primer metoda naslova ali metoda trajanja ter kateri ponudniki niso dolžni zagotavljati predpisanega deleža. 16. člen bi moral omogočati zavezancem večjo jasnost glede načinov zagotavljanja primerne vidnosti in dostopnosti.

Skratka naloge upravljanja z novim skladom to je sklad za evropsko avdiovizualno produkcijo pripravo podzakonskih aktov in izvedbo javnih razpisov in pozivov za dodeljevanje sredstev bi moral prevzeti slovenski filmski center. To je javna agencija, ki je na nek način slovenski ekvivalent nacionalnih filmskih skladov na katere se sklicuje t direktiva in ki sodeluje v združenju direktorjev evropskih filmskih agencij. Pomembne sogovorniku evropske komisije na področju avdiovizualnih politik, kar mu zagotavlja tudi lažji dostop do podatkov potrebnih za izvajanje čezmejnih shem. Zdaj pa je predlagana ustanovitev novega sklada, kot proračunskega sklada pod okriljem in nadzorom Ministrstva za kulturo.

Oprostite, to je nedopustno in če govorite o možni kazni evropske komisije je ravno s sprejemom takšnega nedopustnega zakona ta kazen seveda veliko bolj možna, kot če jo zdaj zavrnemo ta predlog zakona in s popravki in z upoštevanji mnenj Zakonodajno-pravne službe in stroke zadevo še enkrat vzamemo v obravnavo in naredimo manjšo škodo državi in interesu avdiovizualnih ustvarjalcev.

Tudi RTV je dala pripombe, nekatere so bile upoštevane seveda nekatere ne. Se pravi, pripombe RTV v zvezi z določitvijo letne osnove za odmero plačila agencije AKOS ni bila upoštevana in tako naprej. Predlagala je tudi, da se iz letne osnove izvzame RTV prispevek, saj je ta po presoji Ustavnega sodišča posebna oblika javno finančne dajatve strogo namenjena za upravljanje javne službe.

Skratka to so specifike, ki bi ta zakon seveda moral upoštevati. AKOS dopolnjeno direktivo oziroma z novim zakonom dobiva nove pristojnosti na področju regulacije avdiovizualnih storitev, predvsem glede delitve video vsebin in na področju zagotavljanja dostopnosti storitev invalidov. Po zakonu bo AKOS pripravil nove podzakonske akte in pri tem vključil deležnike in javnost prek posvetovanja. Tudi združenje kabelskih operaterjev Slovenije opozarja na nejasno opredelitev prispevka za razvoj evropskih avdiovizualnih del in sicer ali so osnova za določitev prispevka vsi prihodki od AV medijskih storitev ali samo od AV medijskih storitev in naročnin ter oglaševanj.

Vprašljiva je tudi uvedba novega sklada za evropsko avdiovizualno produkcijo, ki se bo financiral z omenjenim prispevkom in bo z njim upravljalo Ministrstvo za kulturo, ki bo hkrati tudi vršilo nadzor. Se pravi, opravljalo bo s sredstvi in samo sebe nadziralo. Nedopustno. In ker ni kriterijev za porabo teh sredstev oziroma je to v domeni Ministrstva za kulturo izključno bi lahko to vodilo v ogrožanje neodvisnosti medijev. Vemo pa kam vse to vodi in kako te intence grejo glede neodvisnosti medijev.

Tudi posebej opozarjamo na neenako obravnavo ponudnikov avdiovizualnih ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev s sedežem v Republiki Sloveniji in tujih ponudnikov. Torej tistih, ki tržijo v slovenskem jeziku ter tujih ponudnikov storitev, ki tržijo v tujem jeziku, pri čemer imajo tuji ponudniki prednost.

Skratka mi bomo glasovali proti temu, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah ustrezen in dajem besedo še kakšnemu razpravljalcu. Vidim Jani Möderndorfer in beseda je tvoja. Prosim. Imam pa pooblastilo, da nadomešča Lidijo Divjak Mirnik. Najlepša hvala.