Hvala za besedo, gospod predsednik.

Običaj je, da se tem poročilom, ki jih Urad za nadzor proračuna, posvetim nekoliko bolj temeljito. Letos tega nisem storil, zato, ker je poročilo, glede na pretekla leta, precej identično. Tudi, se mi zdi, da ni, da ne izstopa po tem, v kolikšnih primerih je Urad za nadzor proračuna ugotovil nepravilnosti pri proračunskih uporabnikih. Nič takega ni, kar bi od preteklih let odstopalo, pri delu tega urada pa se seveda moramo zavedati, da je omejen, najprej s svojimi finančnimi viri in predvsem, s kadrovskimi viri. Je pa seveda pomembno, kaj ta urad počne z vidika pomembnosti inšpekcij, ki jih izvaja. Pomembnost inšpekcij pa se v najbolj izraziti meri kaže v tem, kolikšna je vrednost tistega, kar Urad za nadzor proračuna nadzira in v tem primeru bi želel na eno resnično kurioziteto opozorit, zlasti v zvezi z našo inštitucijo, se pravi z Državnim zborom.

Mi smo v zapisniku tu seznanjeni, da je nekdo 10. julija lanskega leta, mene sploh ne zanima, kdo je to, na proračunsko inšpekcijo podal prijavo, da ta opravi nadzor v Državnem zboru zaradi nelegalnega oziroma nezakonitega izplačila enega zneska. Proračunski inšpektor je v Državni zbor prišel oziroma mislim, da so to takrat komunicirali, prej kot ne, po »online« povezavah, naredil seveda kompleten inšpekcijski postopek, šlo pa je za poslovni dogodek, ki je bil opravljen julija 2009. Se pravi, 11 let prej, kot je prijavitelj se spomnil, da ga je sploh prijavil. Druga stvar pa je, da je ta isti dogodek vreden neverjetnih 392 evrov in 26 centov. In s takimi bizarnostmi se potem proračunska inšpekcija mora ukvarjat. 11 let stara zadeva, na podlagi prijave in vrednost manj kot 400 evrov.

Tu bi seveda morala obstajat možnost, da bi proračunski inšpektor, jaz sicer ne vem, če ta možnost obstaja, ampak morala bi obstajat, da enostavno take prijave zavrne. Pa še, nekoliko bolj na splošno, če imamo mi v tej državi take moralne in etične vertikale, ki se spomnijo, da za 400 evrov 11 let kasneje prijavljajo državnemu organu za nadzor, potem se mi zdi, gospe in gospodje, da je ni perspektive, ki je ta slovenska država v bodoče ne bi mogla doseči ali pa celo preseči s takimi državljani.

Hvala lepa.