Govor

Marko Oman

Hvala, predsednik, za besedo. Drage dame in gospodje. Lepo pozdravljeni!

Danes na tem mestu tukaj zagovarjam stališča mestnih občin in združenja oziroma skupnosti občin Slovenije. In sicer občine nasprotujejo spremembi s katero se breme financiranja oskrbe živali med 30 in 120 dnevom prevalijo na imetnike zavetišč, posredno pa s tem tudi na občine. Namreč, tri največja zavetišča v Sloveniji so ustanovljena s strani občin. Torej, to imetniki občine in prevalitev stroškov na imetnika pomeni prevalitev, dejansko prevalitev stroškov na te občine. To bi za te občine povzročilo dodatne stroške ne da bi jim bilo za to zagotovljeni dodatni viri financiranja. Predlog zakona v tem delu ni usklajen z reprezentativnimi združenji občin in opozarjamo tudi, da predlog zakona ne vključuje ocene finančnih posledic na občinske proračune, čeprav bi to morali. Strinjamo se, ne samo strinjamo, pozdravljamo prepoved usmrtitve zdravih zapuščenih živali. Ne strinjamo pa se z novimi finančnimi obveznostmi. Zakaj? Predlagamo, da stroške oskrbe po 30 dnevu prevzame državni proračun in potem res ostane financiranje tako kot je bilo, zakaj občine stroške ko so jih imele sedaj predvidene ohranijo. Nenazadnje gre pri oskrbi zapuščenih živali za tako nalogo, ki bi pri svojem v bistvu bolj spadala na regionalni oziroma pokrajinski nivo, saj živali ne poznajo meja, se gibljejo na večjih področjih lahko oziroma celo na državni nivo in s tem bi pokrivali tudi širša območja, tista območja, ki morda sedaj niso tako urejena kot bi želeli. Torej, predlagamo, da stroške oskrbe po 30 dnevu prevzame državni proračun. Prav tako opozarjamo, da bo z novo ureditvijo dvojno penaliziranje oziroma tiste občine, to so mestne in vse druge večje, ki imajo lastno službo zavetišča za živali oziroma je to zgledno vzpostavljeno in so hkrati imetnik zavetišča, da pri teh zapuščenih živalih trenutno bolj izpostavljamo vprašanje oziroma reševanje te problematike v urbanih okoljih. Vendar se povečuje tudi na podeželju. In ker na podeželju ni tako urejeno kot bi bilo potrebno se povečuje pritisk na urbana okolja, seveda, z različnimi pristopi, kako bi to umestili v urbano okolje. Na splošno se odgovornost družbe povečuje. In urejanje te problematike ni predvsem, tako kot je minister že povedal, mačk ni zaradi tega, ker bi bilo več zapuščenih mačk, ampak predvsem zaradi tega, ker se družba na splošno, ne samo v urbanih okoljih bistveno bolj odgovorno odloča za ravnanje v teh primerih in za reševanje te problematike na pristojen način. Dejstvo je, da se marsikje na podeželju oziroma v manjših občinah predvsem ureja na manj ustrezne načine, tako je na primer preko naročilnic, kar ne zagotavlja neke jasnejše ureditve oziroma neke dolgoročnosti. Zato Skupnost občin predlaga nujnost podelitve koncesij za opravljanje te javne službe. S tem bi se zagotovilo neko jasnejšo, bolj predvidljivo urejanje tega področja, dolgoročnost in zagotavljanja storitev po državi. Tudi v primeru, ko država prevzame stroške oziroma državni proračun, bi to bistveno bolj zagotavljalo predvidljivost urejanja tega področja in tudi jasnejšo namenitev oziroma rezervacijo sredstev.

Nasprotujemo tudi širitvi definicije zapuščenih živali, saj črtanje besedne zveze, razen prostoživečih živali sedaj bistveno širi nabor oziroma manj jasno opredeljuje katere živali so potem tiste, ki so hišne živali in seveda širši nabor lahko pomeni spet dodatne stroške za oskrbo. Tako da je tukaj pomembna jasna opredelitev, predvsem pa, da se prostoživečih živali ne namešča v zavetišča za za zapuščene živali. Združenje mestnih občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije se zavzemata za ureditev tega področja, za kakovostno, humano, družbi primerno oskrbo živali, vseh zapuščenih živali, in predvsem za preprečevanje težav, kot smo že danes slišali, za javno varnost, za zdravje. Ta predlagana sprememba zakona, ki je zdaj, pa lahko doseže nasprotne učinke. Namreč, če bo nekemu zavetišču zmanjkovalo sredstev, evtanazije se ne bodo izvajale, tako kot smo se že zdaj zavzemali, bo pa močno upadla osnovna oskrba oziroma standard oskrbe in se bodo pojavljale druge težave, oziroma če bo prihajalo do povišanja stroškov, bodo na koncu občine imele manj sredstev na voljo za reševanje te problematike.

Toliko s strani občin. Vesel bom vsakih vprašanj. Pridružujemo se vsem oziroma podpiramo vse rešitve, ki so v dobro živali, tudi tiste, ki so bile že tudi danes omenjene. Osebno tudi kot veterinar podpiram redne letne preglede živali. Namreč, vse pogosteje v zavetišča sprejemamo živali v zelo slabem zdravstvenem stanju in velikokrat je razlog nevednost lastnika; ni niti namerno ali niti ni stvar malomarnosti, pogosto je rezultat nevednosti. In mislim, da z rednimi letnimi pregledi bi tudi te manj uke skrbnike lahko spodbudili k boljši oskrbi živali in posledično manj obremenjevali zavetišča, hkrati pa seveda tudi proračune. In ja, treba se je zavedati, pojavnost različnih bolezni, ki se prenašajo na ljudi, se povečuje, to beležimo tudi v zavetiščih. Sem pa z veseljem na voljo za vprašanja.