Hvala lepa.

Lep pozdrav vsem prisotnim, spoštovani poslanke, poslanci, spoštovani predsedujoči, ostali gostje!

Ja, danes že drugič na tem matičnem odboru obravnavamo temo, ki je, mislim da, zelo pomembna, zlasti kar se tiče domačih hišnih živali in sicer, Zakon o zaščiti živali. O tem zakonu smo enkrat že razpravljali, sicer o pobudi, ki jo je vložila Poslanska skupina SD. Danes bomo govorili o tem novem oziroma tem širšem zakonu in bom poskušal na kratko povzet nekatere bistvene spremembe in seveda potem, sem prepričan, tudi v razpravi še odgovoril na kakšno vprašanje. Nekje z vami bom do 12. ure, ker potem grem na vladni obisk, mislim, vladni obisk, danes je Vlada cel dan na goriškem in me tudi potem popoldne čakajo obveznosti, me pa zamenja državni sekretar, če bo seja še trajala dlje časa.

Torej, predlog zakona dopolnjuje, spreminja veljavni Zakon o zaščiti živali, glede parih ključnih vprašanj, in sicer, govorimo o odgovornem lastništvu živali, govorimo o boljši sledljivosti psov, prepovedi privezovanja psov, uvajamo zahtevo po osnovnem znanju o biologiji živali, na novo uvajamo tudi omejitve zasebnega lastništva nekaterih eksotičnih oziroma lastništva eksotičnih vrst živali, prepovedujemo usmrtitev, evtanazijo, zdravih zapuščenih živali v zavetiščih in usmrtitev živali zaradi pridobivanja krzna, usklajujemo kazenske sankcije z novimi določbami in omogočamo tudi izrek višjih kazni za prekrške. Ravno tako v prihodnjih določbah določamo roke za uveljavljanje posameznih sprememb.

Bom šel malo bolj detajlno čez. Kar se tiče določanja sledljivosti izvodra psa, naj omenim, da je na podlagi predloga zakona predvideno obvezno označevanje psov že v leglu, torej do osmega tedna starosti psov. Ko govorimo o trgovini, je pri oglaševanju o prometu z domačimi živalmi, je ravno pri psih, pri oglaševanju psov, potrebna tudi navedba številke čipa, če je že čipiran, torej starejši od osmih tednov, če pa je mlajši od osmih tednov, pa navedba čipa matere tega psa.

Ko govorimo o odgovornem lastništvu mačk, govorimo o tem oziroma uvajamo prostovoljno označitev mačk, z namenom dokazovanja lastništva v primeru, če nekdo poseduje mačko, ki je bodisi njegova, bodisi vrednejša in na ta način lahko nedvoumno vedno dokaže lastništvo, tudi če se izgubi in jo nek najditelj najde in jo odpelje v zavetišče, torej zavetišče lahko v trenutku ugotovi, čigava ta mačka je in jo praviloma lahko tudi vrne lastniku. Ravno tako omogočamo tudi dodatno sterilizacijo in kastracijo, torej, pri mačkah, v naravnem okolju, torej, spodbujamo tudi v tem, dajemo spodbudo oziroma možnost občinam, da lahko spodbujajo ta način uravnavanja števila prostoživečih mačk.

Predlagamo tudi omejitev posedovanja eksotičnih živali, predvsem tistih živali, ki predstavljajo bodisi nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, torej zaradi agresivnosti, strupenosti, velikosti, neobvladljivosti(?). Ravno tako bo verjetno na seznamu prepovedanih vrst, bojo tiste vrste, ki predstavljajo veliko tveganje za biodiverziteto in: ohranitev okolja, govorimo o invazivnih tujerodnih vrstah. Poznamo nekatere primere / nerazumljivo/, itn., kjer predstavljajo resno tveganje potem za naše domače rodne vrste. Potem pomemben vidik za uvrstitev živali na dovoljen ali prepovedano listo je tudi to, v kakšni meri lahko enostavno zagotavljamo dobrobit teh živali v smislu zagotavljanja njihovih ustreznih življenjskih bivalnih pogojev, torej glede bistvenih fizioloških, etoloških in ekoloških potreb, torej velikost prostora, klet, itn.

In naslednje pomembno dejstvo je pa tudi, da je na voljo tudi dovolj podatkov o bivalnih pogojih za nekatero eksotično žival. Torej na podlagi tega se bo pripravila lista nedovoljenih in pa dovoljenih vrst živali. Za dovoljene vrste bodo tiste, ki bodo lahko posedoval vsakdo, za prepovedane vrste pa bo dovoljeno gojenje samo v živalskih vrtovih oziroma v prilagojenih pogojih, torej bolj kot ne bodo živalski vrtovi tisti, ki bodo lahko gojili prepovedane vrste.

V nadaljevanju, pri teh eksotičnih živali naj dodam, da je v prihodnih določbah določeno, da pa vendarle lastniki teh eksotičnih živali, ki bodo uvrščene na prepovedane, bodo te živali lahko imeli do njihove naravne smrti, torej prepovedano bo pa njihovo razmnoževanje in prepovedano bo dopolnjevanje nekih, kako naj rečem, zbirk ali kakorkoli že, gojenja pri teh živalih. Torej prepovedano bo dokup novih in pa razmnoževanje, lahko jih bodo pa imeli do njihove končne smrti, naravne smrti.

Potem uvajamo tudi odgovorno lastništvo živali, zahtevo po osnovnih znanjih glede potrebe in oskrbe živali. To bo obvezno za vse, ki prihajajo pri njihovem poklicnem delu v stik z domačimi živalmi. To je tudi edina točka, ki se dotika rejnih živali, kmetijskih rejnih živali, kajti prevozniki bodo morali ravno tako imeti opravljeno to osnovno znanje glede potreb in oskrbe živali. Drugače pa vsi, ki prihajajo v stik z domačimi hišnimi živalmi, torej tudi pri veterinarju, vso osebje, itn., ki bo za te živali skrbelo. Ravno tako v zavetiščih, itn. Je pa pomembno tukaj dejstvo, da pa ta zahteva ne velja takoj tudi za lastnike, torej za tiste, ki posedujejo domačo hišno žival, in da bo to tudi prvi popravljalni ukrep v primeru ugotovljenih kršitev. Torej dokler niso ugotovljene kršitve, se smatra, da nekdo pravilno ravna z domačimi hišnimi oziroma domačimi živalmi. Če pa bo prišlo do kršitve, bo to prvi popravljalni ukrep, potem ostali pa sledijo tako kot tudi zdaj v zakonu, kot je v zakonu že sedaj predvideno.

Potem dopolnjujejo se tudi določbe, ki urejajo področje nevarnih psov in tudi ureditev uporabe pastirskih psov za varovanje čred. Dodatno se ureja to področje predvsem s tega zornega kota, da pri pastirskih psih želimo imeti enako obravnavo kot pri ostalih službenih psih, torej da vendarle nek, če pes opravlja svojo prvotno nalogo, torej varovanje črede, obstaja večja nevarnost, večja verjetnost, da prihaja tudi do kakšnih konfliktov med recimo sprehajalci, rano tako kot pri službenih psih, recimo policijskih, itn. In v tem primeru je nek odmik za to, da pes, ki pri opravljanju te svoje naloge naredi morebiten, pride do kakšne konfliktne situacije, ni takoj tudi že nevaren pes. Torej tukaj bomo poenotili zadevo z zakonodajo tudi pri ostalih službenih psih.

Prepoveduje se privezovanje psov s točno določenimi izjemami. Torej prepovedujemo privezovanje psov, izjeme pa so takrat, ko je privezovanje edino smiselno, torej ali na sprehodu ali pri veterinarju oziroma pri nekem krajšem bivanju v avtokampu, itn., torej kjer ne moreš zagotoviti ostalih pogojev za varno sobivanje z domačo živaljo. In pa na, smo tudi napisali tako imenovanih, bom zdaj bolj poljudno povedal, na kmečkih dvoriščih, kjer je dovoljeno privezovanje psov na jeklenici, ki je dolga najmanj 5 metrov in kjer je omogočeno gibanje psa levo in desno od te jeklenice najmanj 4 metre. To je odgovor tudi na pobudo Kmetijsko-gozdarske zbornice, ker vendarle pa je na kmečkih dvoriščih naloga tega domačega čuvaja tudi čuvanje premoženja. Če smo prej rekli, da čuva lahko pastirski pes tudi čredo tudi na domačem kmečkem dvorišču, lahko čuvajo premoženje te kmetije in zato je že prav, da je vendarle temu psu lepše, kot da je privezan na neko majhno verigo in potem na ta način ga včasih kar malo pozabimo. Torej, mora biti ta jeklenica, zajla, o kateri se lahko potem ta neka veriga giba. Tudi mislim, da te razdalje so tiste, ki omogočajo neko relativno dobro gibanje teh psov in tudi s tem izvajanje tudi čuvanja tega kmetijskega premoženja. Pa vem, da obstajajo tudi drugi način za čuvanje domačega premoženja, ampak vendarle, da je tudi to ena od možnih načinov, kot je tudi pri pastirstvu, pri čuvanju domačih živali na pašniku je tudi na domačem dvorišču ta možnost dopuščena. Tukaj je prehodno obdobje do 1. 1. 2023. Torej, za ureditev te prepovedi na dvoriščih.

Potem je naslednja pomembna vsebina, dopolnitev, je prepoved usmrtitve zdravih zapuščenih živali v zavetiščih po 30 dneh. Naj omenim, da ta prepoved praktično bistveno ne bo vplivala na dogajanje v zavetiščih. Tudi po podatkih iz leta 2019, lahko zatrdimo in tudi s predhodnimi podatki, ampak za 2019 imamo zelo jasne številke tudi pred seboj. Pa da bom zelo jasen jih bom poskušal prebrati. Torej, v letu 2019 je bilo sicer v slovenskih zavetiščih evtanaziranih 931 živali, pardon, 950 živali je bilo evtanaziranih. 931 je bilo evtanaziranih zaradi veterinarskih razlogov, kot so poškodbe, aguanlna stanja, neozdravljive kronične bolezni. Torej, tisti, ki bi tudi po novem zakonu bodo verjetno evtanazirani, ker prihajajo v zavetišče tudi predvsem mačke, ki so pogosto v slabšem zdravstvenem stanju in ta številka bo verjetno ostala enaka. 14 psov je bilo v letu 2019 evtanaziranih na podlagi odločbe uradnega veterinarja zaradi agresivnosti in zgolj 5 psov zaradi pomanjkanja prostora, ob dejstvu, da je bilo v letu 2019 v zavetiščih sprejetih skoraj 10 tisoč 391 živali. Torej od 10 tisoč 391 živali je bilo v letu 2019 evtanaziranih zaradi pomanjkanja prostora zgolj 5 živali. In enako je, če se spomnite že razprave, ko smo jo imeli spomladi na to temo, takrat sem trdil, da je do največ 20 živali na leto evtanaziranih zaradi pomanjkanja prostora. Drugo so pa usmrtitve zaradi same tako imenovane dobrobiti živali, ko so res v zelo slabem stanju.

Ravno tako se prepoveduje usmrtitev živali zaradi pridobivanja kož ali krzna. Tudi tukaj moram poudariti, da gre v tem primeru za bolj kot ne uskladitev z ostalo oziroma z že uveljavljeno zakonodajo. Kajti, v Sloveniji je že od leta 2013 prepovedana reja živali zaradi pridobivanja kož ali krzna. Torej, je to logična posledica, da sedaj v zakon moramo to napisati prepoved.

Potem se določa tudi nosilca stroškov za oskrbo zapuščenih živali. Naj tu dodam, da po mojem mnenju, po našem mnenju ni bistvenih sprememb od obstoječega stanja. Torej, prvih 30 dni financirajo…, v vsakem primeru je lastnik živali odgovoren oziroma tudi nosilec stroškov za oskrbo zapuščenih živali. Kjer pa tega lastnika nimamo, pa je seveda na drugi strani do 30 dni sedaj jasno določeno v zakonu nosilec tega

stroška lokalna skupnost, torej občine in od 120. dneva naprej država za tiste živali, ki jih nikakor zavetišča ne morejo oddati drugim, novim lastnikom kakorkoli že v kolikor lastništvo ni jasno. Torej, tukaj res poudarjam, ni praktično nobenih sprememb, morda je še bolj jasno zapisano kot je sedaj, sedaj je zgolj praksa tista, ki določa, da občine krijejo 30 dni, verjetno, če bi prišlo do kakšnega sodnega primera bi verjetno občine morale sedaj plačevati lahko tudi bistveno daljše obdobje, ampak praksa se je uveljavila, zato, ker je bilo po 30-ih dneh dovoljena evtanazija, usmrtitev živali in kljub temu, da se ni izvajala ta usmrtitev živali je občina vedno plačevala samo 30 dni, enako je tudi sedaj. No in sedaj po 120-ih dneh vstopi kot plačnik teh aktivnosti tudi država. To pa je novost od zdajšnjega stanja do sedaj država ni vstopala kot plačnik stroškov za oskrbo zapuščenih živali. Naslednja alineja, ki mislim, da je tudi pomembna, možnost izreka višjih kazni za prekrške ter tudi uskladitev kazenskih sankcij s predlaganimi spremembami in tudi dopolnitvami samega zakona. Naj omenim še to, da dopolnjujemo nalogo strokovnega sveta za zaščito živali, kajti strokovni svet za zaščito živali bo tisti, ki bo praktično določil katere živali bodo na prepovedani listi, dovoljeni listi, torej bo ta strokovni svet za zaščito živali kot posvetovalno telo imel tudi to pomembno nalogo. Jaz bi morda s tem počasi zaključil. Naj dodam še to, pripravili smo tudi amandmaje, amandmaje predvsem na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe, v večji meri so bile bolj nomotehnične narave, če sem se pravilno izrazil, smo pa dodali tudi vsebinski amandma, in sicer amandma tudi v tem delu, da predlagamo tudi prepoved tako prodaje kot tudi uporabe teh elektronskih ovratnic za vzgojo domačih živali, torej tistih električnih ovratnic, ki je ne vem / nerazumljivo/ torej tudi ta del prepovedujemo in tudi potem prepovedujemo trženje teh ovratnic, če jih ni dovoljeno uporabljati. Ali smo imeli še kakšno vsebinsko dopolnitev? To je bilo z naše strani, torej Zakonodajno-pravna služba so bili naši amandmaji, pa ta dodatna vsebinska dopolnitev še tudi na podlagi tudi razprave na zadnji seji, ko smo o tem zakonu takrat na predlog poslanske skupine SD govorili. Toliko na kratko z moje strani. Hvala lepa.