Hvala predsedujočemu za besedo. Najprej lep pozdrav vsem prisotnim. Hvala za vabilo.

Predstavitev tega zakona je v bistvu bila opravljena že leta 2018, malo podrobnejša. Takrat je Nova Slovenija s podporo SDS enak, praktični identični zakon obravnavala v Državnem zboru oziroma vložila v zakonodajno proceduro, zato nekaj zelo na obsežno jaz tukaj pri obrazložitvi tega zakona ne bi razpravljal. V bistvu najprej moram povedati, upam, da mi ne boste zamerili, če bom malo daljši tokrat, ker tudi problematika je zelo široka in je potrebno povedati malo več stvari v bistvu, ki vplivajo na sam zakon oziroma na sam predlog zakona.

Najprej bi povedal, da me veseli, da je tukaj prisotno, da so prisotni predstavniki Ministrstva za finance, čeprav sem odkrito rečeno pričakoval nekoga iz družbe, se opravičujem, Simič & partnerji. Zakaj? V roki imam korespondenco predsednika Vlade in gospoda Simiča, kjer je napisan razlog zakaj sem pričakoval nekoga od tam, vendar je cenzuriran, ker nam je predsednik Vlade zagrozil s tožbo, če ga razkrijemo. Vprašajte ga sami, če vas vsebina zanima. Korespondenca je kot odgovor na vprašanje enega izmed naših članov poslal temu članu sam predsednik Vlade, da se ne boste spraševali slučajno kje smo ga dobili. Simič, začasni direktor Fursa, namreč odloča o zakonodaji, ki kroji usodo čezmejnih delavcev in hkrati njegovih strank, poslovnih strank. Vsakodnevno se srečuje s to problematiko. Čemu bi potem zakon spreminjali, če obstoječi prinaša poslovne stranke.

Pa preidem k zakonu. V bistvu naš predlog zakona vključuje nekako tri poglavitne rešitve, dvig splošne olajšave na 7 tisoč evrov, kar pomeni dvig splošne olajšave in ne posebne olajšave, kar je bilo izhodišče Vlade pri svojem mnenju in izhodišče Zakonodajno-pravne službe. Potem je tukaj predlog sprememba načina obdavčevanja iz zdajšnjega navadnega odbitka v izvzem s progresijo. In pa nekako tretja, v bistvu indeksiranje davčno olajšavo oziroma prilagajanje gibanja cen življenjskih potrebščin. Tukaj smo izhajali predvsem iz nekako podobne zadeve iz naslova dnevnic za službena potovanja v tujino. Bom kasneje razložil zakaj.

Vlada je svoje negativno mnenje utemeljevala zgolj z dvema argumentoma. Prvi je, da država nima denarja, drugi pa je odločba Ustavnega sodišča iz leta 2013. Nase ne zanima kakšno je ali kakšno bo stanje v proračunu, če bi končno uveljavili pravično rešitev, ker pravica delavcev nima cene. S pravico se ne trguje, zato ne bomo sprejeli polovičarskih rešitev. Če prebirate naš predlog zakona, boste videli, da v njem velikokrat omenjamo stroške. V vašem negativnem mnenju in mnenju Zakonodajno-pravne službe stroški niso omenjeni niti enkrat. Niti enkrat. Zakaj se izogibate glavnega problema, glavne težave? Stroški so problem, in če govorite o enakosti, izenačite položaj delavcev zaposlenega v Sloveniji s stroški delavca zaposlenega v tujini. O tem odloča Ustavno sodišče skoraj že tri leta.

Zdaj med razpravo bo mogoče kaj v povezavi ustavne odločbe, takratne iz 2013 in predlaganim zakonom povedal moj podpredsednik, dr. Martin Ivec. Sicer pa, ne glede na to kaj je v predlogu zakona napisano in kaj je predlagano, gre za predloge, ki ste jih vi, spoštovani poslanci iz Nove Slovenije in SDS v letu 2018, ko še niste bili na Vladi, Državnemu zboru predlagali sami. To so vaši predlogi, ki ste jih takrat izpostavljali kot nujne za odpravo diskriminatornosti. Mi smo ta zakon le prekopirali in ga vložili zdaj, ko ga lahko sprejmete, če so bili prej izgovori, da ga zaradi tega, ker ste v opoziciji ne morete. Vse do vlaganja ste zakon prepoznavali kot dober. Danes bomo najverjetneje priča harmoniziranemu glasovanju koalicije in opozicije, saj ste takrat, ko kaj predlaga državljan, delavec, skupno proti, ko pa z zakoni tekmujete med seboj, pa velja, kot je v letu 2018 na enem sestanku s poslansko skupino Alenke Bratušek povedala vodja poslanske skupine, da se predlogi opozicije ne podprejo ne glede na to kakšni so. Na Odboru za finance so samo tri osebe, ki problem vsaj približno poznajo, v to sem prepričan. To so poslanec Prednik, poslanec Horvat iz Nove Slovenije in poslanec Ivanuša iz SNS, katera je edino resnično prisluhnila zdaj na koncu v bistvu po vsej tej proceduri čezmejnim delavcem in resnično ugotovila, da ne gre za enako obravnavo. Slovenska nacionalna stranka je to dokazala s tem, da je predsednik Jelinčič zakon javno podprl s podpisom podpore zakonu, pa tudi z vložitvijo amandmaja, ki obravnava bistveni problem pri obdavčevanju, upoštevanje stroškov v zvezi z delom. In če smo že pri stroških v zvezi z delom, kakšen je potem stvarni in razumni razlog, da ima čezmejni delavcev priznane enake stroške ne glede na to v kateri državi je zaposlen, dnevnice za tuje države so pa različne. Je naključje, da so ravno dnevnice za Belgijo najvišje? Bi bile najvišje v Bosni, če bi bil Bruselj tam? Jasno, da ste poslanci na službeni poti največ v Bruslju. Popolnoma razumem, da ste si dnevnice tam nastavili najvišje, ker enostavno ni drugega razloga za obrazložitev. Zakaj pa? Ministrstvo za javno upravo nam namreč ni vedelo odgovoriti na vprašanje po kakšnem ključu se določajo dnevnice oziroma kaj je sestavina tega zneska dnevnic za službena potovanja, pa so zato pristojni. Človek bi pričakoval, da so različne zaradi različnih življenjskih standardov in cen. Kdor temu pritrdi, se naj vpraša, zakaj potem niso najvišje v skandinavskih državah kjer je standard še višji? Glede na vse povedano, si lahko mislite koliko je dejansko vredno mnenje o predlogu zakona, ki je izdelek fiktivnega ministra za finance.

Še nekaj besed o mnenju Zakonodajno-pravne službe. Seveda se pričakuje, da Zakonodajno-pravna služba dokument na katerega se sklicuje, najprej prebere.