Lep pozdrav, spoštovana predsednica, poslanke, poslanci, državni svetnik, državna sekretarka. Borut Sever, Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije. Jaz bom uvodoma izkoristil priložnost in bom pohvalil dostopnost velike dvorane Državnega zbora. Potem bi pa seveda najprej izrazil podporo tej predlagani spremembi zakona. V invalidskih organizacijah izrazito podpiramo to spremembo, in sicer se nam zdi smiselno, da se upošteva vse, kar je tudi bilo povedano danes s strani državne sekretarke, in da na koncu, da se vključijo tudi pripombe, ki so bile podane skozi amandmaje poslanskih skupin. Ključno se mi zdi, da bo na koncu v zakonu upoštevano tisto, kar je bistveno, kar je vsebina tega predloga, se pravi, da bodo v tem delu odgovornost prevzele seveda tudi organizacije, organizatorji, ne zaradi odgovornosti same po sebi, ampak zaradi znanja, izkušenj, kar jih imamo. Tukaj se bom morda navezal na tisto, kar vsi poznate, nič o invalidih brez invalidov. In morda tukaj lahko potegnemo vzporednice, najbrž sigurno najbolj poznamo sebe sami in tudi iz izkušenj iz preteklosti kaže, da tukaj lahko sami najbolje sodelujemo v teh postopkih, tudi konkretno v postopkih obnovitvene rehabilitacije, ki, naj vam povem, je res življenjskega pomena za slovenske invalide, posebej tiste najtežje, ki potrebujejo to obnavljanje, bi rekel, in obnovitveno rehabilitacijo. Nenazadnje na to napotuje tudi Konvencija o pravicah invalidov, to je v Sloveniji zakonska materija, ki že v svojem 25. členu in 26. členu določa obveznost naše države, da zagotovi tovrstne storitve, torej da zagotovi tudi obnovitveno rehabilitacijo. Jaz bi poudaril tudi pomembnost, se pravi, organizatorjev kot takih, že zakon določa, Zakon o invalidskih organizacijah določa naloge in odgovornost reprezentativnih invalidskih organizacij, tako da mislim, da tukaj imamo že zakonsko podlago in neko osnovno, da se te zadeve zapelje naprej. Kar je pa morda najpomembneje, je pa to, da so ti programi res že uveljavljeni, da jih invalidske organizacije, seveda govorim o programih, ki jih izvajajo, se pravi govorim o programih obnovitvene rehabilitacije za invalide, da so to dolgoletni programi, strokovno utemeljeni, da so tukaj neke specifike, ki jih je težko drugje, bi rekel, obravnavat. Seveda imamo v Sloveniji vrsto odličnih inštitucij, zdravstvenih inštitucij, ampak tukaj so pa takšne specifike, jaz bi tukaj prosil potem predsednico in odbor, če lahko tudi moja kolegica podpredsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij, ki vsebinsko pokriva to področje, z nekaj besedami pač, da vam poda neka stališča. Torej ključno je to, da smo mi sami tisti, ki poznamo te programe, te dejavnosti. In jaz mislim, da je to tudi primer dobre prakse. Mislim, da ima Slovenija kar nekaj stvari, ki smo jih skupaj, se pravi invalidske organizacije v sodelovanju z državo skozi desetletja razvili in smo lahko tudi zgled drugim državam. In ravno obnovitvena rehabilitacija je eden teh primerov. In kot rečeno, ta današnja oziroma ta predlog, ki je na mizi, ne uvaja nečesa novega, ampak samo ureja pravne podlage. Pri tem seveda pa moramo pazit vsi skupaj, da bodo umeščene vse tiste stvari, ki so potrebne. Kot rečeno, je ključno seveda, da ostanemo tudi invalidske organizacije kot partner, kot organizator.

Hvala lepa. Pa bi prosil, če lahko še kolegica Mateja Toman, naša podpredsednica se vključi v razpravo.