Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem navzočim!

Komisija za državno ureditev je 1. 9. 2021 obravnavala ta predlog zakona in predloga zakona ne podpira. Komisija je prisluhnila predstavitvi novele in različnim mnenjem ter pripombam nanje in opravila tudi razpravo. V razpravi je bilo izrečeno opozorilo, da zakon ni bil poslan v razpravo strokovni javnosti v celoti. Prav tako je bilo poudarjeno, da predlog zakona ne predstavlja ustreznega načina za reševanje problematike nezakonitih odpuščanj delavskih predstavnikov v podjetjih. Če prihaja do zlorab zakonodaje, je treba urediti predpise, ki bodo takšne zlorabe preprečevali, če ni zadeva v sedanji zakonodaji ustrezno urejena. Nikakor pa ni pravilen način poseganja v procesni predpis, ki je za vse, ki sodelujejo v sodnih postopkih, narejen na enak način. Začasna odredba se enotno ureja po Zakonu o izvršbi in zavarovanju in namen je, da se izpolnijo pogoji, ki so za začasne odredbe opredeljeni, vsaj verjetnost terjatve in nastanek škode oziroma drugih okoliščin, ki so določene po Zakonu o izvršbi in zavarovanju. Upoštevati je treba, da je zakonodaja urejena na abstraktni ravni in se ne more ukvarjati s konkretnimi primeri. Začasne odredbe rešujejo tudi druge družbeno pomembne situacije, kot na primer v družinskih razmerjih dodelitev otrok, preživnine in tudi druge življenjsko pomembne situacije. In če bi se sedaj samo za tovrstno situacijo uredilo drugačen institut sistema začasne odredbe, bi tako v neenak položaj spravili vse druge udeleženci v postopkih, ker bi takšnega varstva ne mogli doseči. Prav tako ni namen sodišč, da po uradni dolžnosti izdajajo začasne odredbe, to je v nasprotju s tem, kar je naloga sodišč, ki v civilnih in delovnih postopkih predvsem sodijo na osnovni predlogov in tožb. Zato predlagani način, poleg tega, da je neprimeren glede na sistemsko ureditev, tudi posega v enakost podobnih položajev in krši postopkovna pravila, ki ne bi bila več enotno urejena.

V zvezi s tem se je potem tudi opravila razprava o številu takšnih primerov, ki so ocenjeni kot zloraba in kot podlaga temu predlogu. In je bilo pojasnjeno, da je takih primerov deset, kot je tudi danes že opredelil predlagatelj. Predstavnica sindikalnih central pa je omenila, da je 40 bolj izpostavljenih primerov, ki so jih poznali dve leti nazaj. Prav tako je bilo omenjeno, da te začasne odredbe praviloma sodišča zavračajo, ker ne prepoznajo zlorabe teh pravic, tako kot zatrjujejo predlagatelji.

Poslušali smo tudi stališče delodajalskih organizacij, ki so podale opozorilo, da pogovor o nekaterih zlorabah zakonodaje in nedovoljenih praksah ne sme ustvariti vtisa, da je to večinski način delovanja v podjetjih. Gre za nekatere primere, ki so vredni obsodbe, vendar večina gospodarskih subjektov deluje korektno in spoštuje zakonodajo, tudi tisto, ki je namenjena posebnemu varstvu delavskih predstavnikov. Delodajalci želijo imeti zgledno in dobro poslovanje z delavci in imajo tudi ustrezno vzpostavljen dialog. Predstavnica delodajalskih organizacij je v razpravi še enkrat poudarila, da delodajalske organizacije menijo, da je z Zakonom o delovnih razmerjih, in sicer z določbami v 112. in 113. členu, področje zaščite delavskih predstavnikov v slovenski zakonodaji ustrezno urejeno.

Po opravljeni razpravi smo opravili glasovanje in predlog je bil zavrnjen.

Hvala.