Dober dan! Lep pozdrav vsem! Hvala za povabilo. Z vami sva Anton Harej, državni sekretar, in gospa Maša Žagar, direktorica Direktorata za kmetijstvo.

Vsekakor se pridružujemo tej razpravi. Na nas je bil naslovljen tale tretji sklep in tudi uvodoma je bila predstavljena problematika kmetijstva. Na Ministrstvu za kmetijstvo se zavedamo, da prispevamo 15 %, po raziskavi iz 2017, k emisijam toplogrednih plinov. Hkrati se moramo pripravljati in se zavedamo, da se moramo tudi kot kmetije in kmetijstvo prilagoditi na podnebne spremembe. Tako v bistvu poskušamo zmanjševati emisije v prihodnjem obdobju, kot tudi se odzvati in prilagajati naša kmetijska gospodarstva na klimatske spremembe. Če pogledamo preteklo obdobje 2014-2020, smo bili že naravnani v tej smeri. Izvajali oziroma sofinancirali smo javna naročila oziroma razpise v tej smeri, naložbe v namakalne sisteme, skupne namakalne sisteme, protitočne, v zaščito in tako naprej. Potem smo sofinancirali OMD, se pravi, kmetijstva, ki so se želela dodatno vključiti v okoljske komponente, to so območja z omejeno dejavnostjo. In hkrati smo tudi kmetijstva vabili v ekološko pridelavo. Teh kmetij imamo trenutno skoraj 5 % oziroma po površini to predstavlja 11 % kmetijskih površin, namenjenih za kmetijsko proizvodnjo.

Kot sem rekel že uvodoma, za novo finančno perspektivo oziroma če govorimo o prihodnjem obdobju 2021-2022 in potem že tudi o novih načrtih skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027, se pa zavedamo tudi te komponente, se pravi, da zmanjšujemo, da zmanjšamo v maksimalni meri in tudi pomagamo kmetijskim gospodarstvom k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Kot sem že omenil, v letu 2017 je bila raziskava opravljena in smo ugotovili, da prispevamo 15 % k skupnim emisijam, od tega 8,6 % prispeva fermentacija v prebavilih prežvekovalcev, skoraj 3 % ravnanje z gnojem ter 4 % obdelava kmetijskih zemljišč. Z upoštevanjem le-tega smo dejansko pripravili tudi strateški načrt, ki ga bomo predložili Evropski komisiji v obravnavo do konca leta in potem v naslednjem letu sledi tudi usklajevanje s komisijo. V tem skupnem načrtu smo predvideli devet specifičnih ciljev in nagovarjamo kmetijska gospodarstva, da se začnejo zavedati obeh vidikov ukrepanj. Lahko naštejem: tako bomo lahko ohranili organske snovi v kmetijskih tleh; prilagoditev kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe; ohranitev in obnovitev kmetijskega in gozdarskega potenciala po naravnih nesrečah in neugodnih vremenskih razmerah; povečali bomo obnovljive vire energije in učinkovite rabe energije pri primarni predelavi hrane; zagotovili ustrezno usposabljanje, svetovanje in informiranje o podnebnih spremembah, trajnostni proizvodnji in porabi hrane in tako naprej. Kakor veste, imamo že nacionalno kampanjo Kupuj domače, se pravi, z ničelno oziroma čim manjšo transportno… , kar je bilo tudi opozorjeno v uvodni predstavitvi.

Še nekoliko o financah. Mi smo v ta namen, se pravi, prilagajanju na podnebne spremembe, namenili 40 milijonov evrov v obdobju 2014-2020. V tem prehodnem obdobju 2021-2022 bomo temu namenili dodatnih 20 milijonov, s to komponento, da se zavedamo istočasno tudi tega, da zmanjšujemo emisije, kar pomeni, da bomo v javne razpise vkomponirali tudi že to zahtevo. V letih 2023-2027, torej v načrtu skupne kmetijske politike, pa nameravamo temu področju in investicijam v kmetijska gospodarstva nameniti 36 milijonov evrov. V teh 36 milijonih evrov niso zajeti, kot sem rekel, OMD ukrepi kot tudi ekološka pridelava, ki jo nameravamo v letih do 2027 povečati, kot rečeno, z 11 % na 18 % v sedmih letih.

Toliko uvodoma, na kratko. Opozoril bi še, da smo pri pripravi skupnega načrta skupne kmetijskega politike zasledovali poleg že navedenega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, NEPN, tudi resolucijo Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021 dalje, potem strategija EU Od vil do vilic, za katero ste gotovo že slišali, strategijo Evropske unije o biotski raznovrstnosti do leta 2030 in evropski zeleni dogovor. To je pet ključnih pravnih podlag, ki smo jih zasledovali pri pripravi našega predloga, ki je bil ravnokar zaključen v javni obravnavi. Zdaj ga bomo dodelali in ga ponovno dali v javno obravnavo v novembru letos, torej pred oddajo na komisijo. Vsekakor zasledujemo načrt, da predlog koriščenja evropskih sredstev za obdobje 2023-2027 oddamo še do konca leta.

Če glede na vse to lahko povzamem oziroma če izhajam iz predloga tri, kjer nas odbor poziva, da naj bi v 60 dneh pripravili ukrepe za omilitev škode, lahko ugotovim, no, da te aktivnosti dejansko že potekajo, so v teku in postopki tečejo. Mi bomo tudi, kot rečeno, z Evropsko komisijo usklajevali skupni kmetijski načrt za naslednje obdobje še v naslednjem letu, tako v 60 dneh tega dokumenta pač ne moremo. Hkrati pa imamo po našem razumevanju dovolj široko in konkretno pravno podlago za pripravo tega dokumenta.

Toliko na kratko za uvod. Hvala.