Hvala lepa. Spoštovani poslanec Rajh, spoštovane članice in člani parlamenta!

Prav je in pozdravljam to pobudo, da odpremo diskusijo tudi v parlamentu okrog zadnjega poročila medvladnega odbora EPICC, ker dejansko poročilo je resno kritično in je pomembno sporočilo vsem voditeljem držav te zemeljske oble, da so ukrepi nujni, in da je ključno, da so ukrepi usklajeni in prilagojeni globalno. Namreč kakršnokoli parcialno bežanje iz ukrepanja tega ali onega kontinenta države, ni na mestu. Podnebne spremembe so globalni problem in podnebne spremembe je potrebno naslavljati globalno in to čim prej oziroma takoj. V luči tega povedanega, potekajo tudi priprave na konferenco Združenih narodov, COP26, ki bo v Glasgowu letos novembra in Slovenija ima tukaj izredno pomembno vlogo. Namreč na tej konferenci koordiniramo in zastopamo kompletno Evropsko unijo. To se pravi, Slovenija zastopa celotni kontinent Evrope v fazi mednarodnih pogajanj. Aloh Sharma, britanski minister, ki koordinira in se trudi in usklajuje odprta vprašanja te konference, je izredno aktiven, smo veliko v stiku, udeležil sem se konec julija tudi priprav v Londonu, sledi v Milanu, pri COP kjer bomo dodatno usklajevali in v petek se tudi sestanem po video konferenci z nemškim državnim sekretarjem prav ne temo enega pomembnega segmenta priprav, to je financiranja. Torej COP26 oziroma to globalno naslavljanje problema ne gre v smislu favoriziranja ukrepov za omilitev in prilagajanje, ampak sta nujno ukrepanje obojega hkrati. To se pravi, potrebujemo takojšnje ukrepanje za omiljevanje podnebnih sprememb, to se pravi, kako zamenjevati fosilne vire z obnovljivimi, učinkovita raba in podobne. In na drugi strani kako se prilagajati tem podnebnim spremembam skozi razne ukrepe prilagajanja in še je pomembno, še dve pomembni področji sta, to je financiranje, torej kako globalno iti solidarnost med razvitim delom in tistim, ki so pomoči najbolj potrebne, ker se pri njih posledice podnebnih sprememb najbolje poznajo. Ko sem bil v Londonu na konferenci,: je minister iz Jamajke povedal sledeče. Takrat so bile prav poplave tudi v zahodnem delu Evrope, in je rekel, spoštovani Evropejci, lahko je vam, ko se vam zgodijo poplave v Nemčiji, skratka v tem zahodnem delu in vam poplavi eno šolo, bolnišnico, nekaj infrastrukture imate v zaledju nekaj deset kilometrov še najmanj pet bolnišnic pa še najmanj pet šol in lahko to na nek način uredite. Na Jamajki, ko je bil en tajfun, je zbrisalo kompletno prebivalstvo iz enega dela otoka in tam ni nadomestne šole in ni nadomestne bolnišnice in podobno. Torej financiranje in torej zmanjševanje škod v teh državah je zelo zelo ključen segment, tudi dogovorov na tem mednarodni konferenci. Torej kaj želim poudariti? Politična volja, da se doseže dogovor v Glasgowu na globalni ravni je izjemno velika. Veseli smo tudi tega, da so se Združene države bolj priključile tem dogajanjem, da so tudi Kitajci, Rusi pripravljeni na dogovor, ker se vsi skupaj dejansko zavedamo potrebnosti takojšnjega, čim prejšnjega globalnega ukrepanja. Torej želim podčrtati, da na prvi in najbolj pomembni točki je globalno ukrepanje, kajti nič ne pomaga, se ena Slovenija izredno izpostavi v tem primeru pa ostali svet tega ne počne in imamo lahko, naredili pravzaprav globalno to zadevo smo relativno malo.

Kje je Slovenija še zelo aktivna? Slovenija je zelo aktivna tudi v luči evropskih prizadevanj. Evropa želi biti vodilna na tem področju, prilagajanja, omilitve kakor tudi financiranja ukrepov za podnebne spremembe v tem solidarnostnem načelu z manj razvitimi globalno gledano državami, zato je Evropska komisija predlagala relativno ambiciozen paket Fif tor 55, v prvi polovici julija letos, ker Evropska komisija želi ohraniti vodilno vlogo pri spopadu s podnebnimi spremembami. Slovenija zelo podpira ta prizadevanja in kot predsedujoča država Evropski uniji smo tudi prilagodili neformalni vrh Evropske unije, ki je bil 20. in 21. julija na Brdu. Prav o tej temi je osrednja tema je bila, da je komisija predstavila ta paket, obsežen zakonodajni paket dvanajst zakonodajnih področij, in da smo dobili prve odzive držav članic na ta paket. Tukaj smo pravzaprav lahko res pod črto ugotovili, da je v okviru Evrope zavedanje po nujnosti dogovora, čeprav imajo države zelo različne poglede, še vedno, so zelo ambiciozne države, so razmeroma rezervirane države, ampak enotno je, treba je narediti to čim prej oziroma takoj. Slovenija ima tukaj zelo pomembno vlogo kot predsedujoča, kajti mi smo si dali kot prvo prioriteto našega predsedovanja na področju okolja, največji možni napredek na tem paketu Fit for 55, ki je pravzaprav eden celovitejši evropski konkretni pogled na to. Ni pa res, da je ta paket sprejet. Ta paket je v obliki predloga, ki ga Evropska komisija predlagala Svetu v sprejem in tudi seveda parlamentov. Potekalo bo veliko naporov pri usklajevanju med državami članicami, na koncu še v evropskem parlamentu in mi se bomo trudili, uredili naše kar je največ možno, da bo ta paket tudi čim prej sprejet. Zdaj seveda, ta paket, vsi se načeloma strinjamo, da je potrebno ukrepati nujno in takoj, vendar ko gremo nekoliko v detajle tega paketa, lahko opazimo tudi manj priljubljene predloge, ki so v okviru tega paketa in ki bodo pomembno vplivali na stroške življenja povprečnega Slovenca in Evropejca. Če se osredotočim samo na en predlog, ki je bil tako no, razmeroma podtisnjen v ozadje, to je predlog, da se uvede podobna ETS shema, to se pravi, trgovalna shema z emisijskimi kuponi kot zdaj velja za energetiko, industrijo, da se uvede tudi za sektor prometa in stavb. Kaj to pomeni? To pomeni, da bo gorivo, ki ga kupujemo na črpalkah in je seveda fosilnega izvora, to se pravi, bencini, dizli in podobno, bodo podvrženi CO2 kuponu.: To se pravi, poleg tega bomo plačali še CO2 kupon. Koliko bo ta CO2 kupon ob litru goriva znašal, to se pravi, koliko se bo to zaradi tega podražilo, nobeden ne ve danes, ker je to šele v formiranju, to je šele v okviru predloga. Ampak se bo. Ne vem, če vemo, da so se danes recimo CO2 kuponi za energijo v energetiki dvignili za kar nekaj 100 % v zadnjem obdobju v zadnjih šestih mesecev do enega leta in znašajo približno, ne vem, od 50, 60 evrov za tono, potem lahko pričakujemo, da tudi ti kuponi ne bodo prav malo vplivali na maloprodajno ceno goriv. Podobno bo tudi z energenti v ogrevanju stavb. Kot veste, v 90. letih so številne občine v Sloveniji sklenile koncesijske pogodbe s temi in onimi distributerji zemeljskega plina zato, da so vzpostavili distribucijsko omrežje zemeljskega plina in so se občine zavezale, vse javne inštitucije kakor tudi ostale energetsko oskrbo bazirati na zemeljskem plinu. Tudi zemeljski plin je fosilni vir, da ne govorim, da imamo še kar vrsto ogrevanja tako na kurilno olje in podobne fosilne vire. Želim samo povedati, da je ta paket kompleksen, zahteven, in da bo terjal hudo hudo veliko napora in še enkrat vam povem, Slovenija si želi, da bi bili, si je dala to podporo, prioriteto in da bi bil dogovor čim prej, ker se tudi mi zavedamo nujnosti takojšnjega ukrepanja oziroma čimprejšnjega.

Zdaj pa, kaj je Slovenija že storila. Jaz sem šel od globalno evropsko in kaj je Slovenija storila. Na podlagi uredbe Evropskega sveta in parlamenta o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov iz decembra leta 2018, smo sprejeli dva pomembna dokumenta. Eden je nacionalni podnebni energetski načrt, ki ga je sprejela Vlada pred volitvami leta dva tisoč…, to se pravi prejšnja Vlada, pred prejšnja, pardon, in seveda sprejeli smo tudi že dolgoročno strategijo razogljičenja. To se pravi, na osnovi evropskih predpisov smo sprejeli dva pomembna dokumenta. Eden je relativno akcijski, to se pravi ta NEPN in drug je strateški do leta 2050. In to smo sprejeli julija letos, to dolgoročno strategijo razogljičenja. Torej skozi ta dva dokumenta Slovenija v bistvu naslavlja svoj pogled kako postati neto ogljično nevtralna do leta 2050 in skozi NEPN, ki bo potreben revizije, ker je tudi predvideno, da se vsaki dve leti up data, po domače povedano oziroma osveži, bo naslavljala tudi te najboljše oziroma najnovejše izzive. Bi pa res rad podčrtal, da menim, da je prav, da neko ukrepanje Slovenije v smislu strateških odločitev vežemo na sprejetje paketa Fif for 55. Jaz mislim, da smo članica Evropske unije, da vsakršnokoli prehitevanje na tem področju evropskega dogovora ni na mestu oziroma je lahko tudi na nek način, lahko je tudi problematično tudi zadev našega življenja, ko govorimo tako o naših stroških kot nenazadnje o naši industriji in zato bi predlagal predlagatelju, da prvi sklep vežemo na sprejetje paketa Fit for 55. to se pravi, da bi v roku 60 dni po sprejetju paketa Fot for 55. Ker zdaj kar tako v 60. dneh pripraviti eno strategijo, ki smo jo pred enim mesecev sprejeli na podlagi enega predloga evropske komisije, je po mojem težko. Tako, da to dajem v razmislek.

Kar se tiče drugega sklepa, bo Ministrstvo za infrastrukturo pojasnilo, ker je pristojno za pripravo revizije NEPN.

Kar se tiče tretjega sklepa, bo verjetno Ministrstvo za kmetijstvo se opredelilo do tega.

Kar se pa tiče četrtega sklepa glede plastike, je pa Vlada 19. avgusta sprejela uredbo o prepovedi uporabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Zakaj uredba pa zakaj ne zakon? En čisto preprost razlog. Izdelki za enkratno plastično uporabo se lahko pojavijo jutri novi. Ne vem, bo nekdo, ker je to prepovedano, pogruntal nekaj drugega s podobnim namenom, pa ne bo prepovedano. In za vsak izdelek spreminjati zakon, je relativno togo in je problematično: vizavi učinkovitosti in hitrosti, zato uredba se lahko sprejme, spremembo uredbe tudi v enem dnevu na korespondenčni seji in pripravi in sprejme, veste pa kako je s spremembo zakona glede na procedure, ki so zapisane. To je edini razlog in prav je, da imamo generalne, tudi s kazenskimi določbami podkrepljene določbe v Zakonu o varstvu okolja, te specifike pa v uredbi in to smo naredili. Tako, da upam, da to pravzaprav sprejemate, da je sklep po mojem nepotreben, ker smo to že naredili v uredbi, jih bomo seveda skozi ukrepanje pristojnih inšpekcij tudi zagotavljali, da se to ne bo dogajalo, čeprav sem bil kar na nekaj dogodkih po tem, ko se to še dogaja. Verjetno so stare zaloge, kar je tudi na nek način normalno, da se nekaj časa potrebuje za prilagoditev.

Kar se pa tiče razglasitve okoljske krize v Republiki Sloveniji. Jaz z gospodom Židanom že večkrat na to temo polemiziral. Jaz mislim, da mi lahko naredimo, razglasimo krizo, vendar je ukrepanje seveda potrebno globalno, najmanj pa evropsko in ne bom nikoli nasprotovali, če bo Evropa se odločila in razglasila okoljsko krizo v Evropi, potem bomo mi tudi sestavni del, mislim pa, da ni na mestu, da to dela sama Slovenija in se kot dvomiljonska država postavlja v neke krizne razmere, pri čemer pa vemo, da imamo zelo zelo omejeno, to se pravi, učinkovit nabor ukrepov za le to. In mogoče, čisto na koncu tega uvoda. Spoštovani predlagatelj, še enkrat, zelo pozdravljamo to diskusijo danes tukaj. Jaz upam, da je namenjena tudi nekomu, tukaj z nami so tudi nevladne organizacije, ki nas poslušajo, da ta globalni problem vidimo kot gost in ne štartamo na vsak list posebej. Upam, da bo enkrat končno dozorelo, da so določeni ukrepi, ki so, prvič, za omilitev in za prilagajanje zasnovani in so v teku, da ne bodo atakirani zato, ker ena nevladna organizacija nasprotuje temu viru električne energije, druga drugemu viru električne energije in na koncu sprožajo postopke pred sodišči, ki trajajo in trajajo in seveda ne moremo učinkovito ukrepati. Obadva, spoštovani soimenjak, poznava en tak primer, kjer se od sprejetja državnega prostorskega načrta, ko se je to umestilo v prostor, je minilo do danes že 8 let, ko se vršijo polemike z eno oziroma dvema nevladnima organizacijama ali ta projekt da ali ta projekt ne, pri čemer je za ta projekt osnova v parlamentu, zakon poseben je bil sprejet, podeljena je bila koncesija. Smo pred pravzaprav tudi projektom gradnje hidroelektrarn na srednji Savi, po mojem zelo pomemben projekt, obnovljivih virov, ki bo po eni strani zagotavljal nove obnovljive vire, po drugi strani zavaroval del prebivalstva, Zasavje pred poplavami in tudi del infrastrukture, železnico, cesto in podobno, in če bo to trajalo tako kot ta projekt, ne vem, osem let samo za gradbeno dovoljenje, pri uredbi pa verjetno še dlje, pravzaprav pobuda za ta projekt, ki ga imamo v mislih, je bila pred petnajstimi leti, pa je še danes na sodišču, potem ne moremo hitro ukrepati in zelo pomembno orodje je tudi razumevanje in na nek način iskanje kompromisov z nevladnimi organizacijami na tem področju, tako da je tudi to pomembno, kako bom rekel, upam da bo del te današnje razprave šel kot tudi neko sporočilo v tej smeri, da ne bomo vse napadali kar kdo želi narediti, zaradi takega in drugačnega razloga. Pa mimogrede, pa lahko tudi povem, da sem prej imel v mislih Hidroelektrarno Mokrice kot peto, zadnjo elektrarno v verigi. Ko smo se pogovarjali z nevladnimi, mimogrede Ministrstvo za okolje je tudi financer infrastrukturnih ureditev, zato je to tudi naš projekt, ko smo se pogovarjali z nasprotniki tega projekta, niso bili v tem smislu nasprotniki, češ dajte še to narediti za to naravno vrsto, ono… Ne. A priori so proti gradnji hidroelektarn in ker so a priori proti, pravijo da ne bo hidroelektrarn v Sloveniji in da še tiste, ki so narejene, bodo podrli. Mislim, če si tako predstavljamo učinkovito ukrepanje ob teh bližajočih se podnebnih spremembah, potem nam bog pomagaj. Tako, spoštovani predlagatelj, kar se tiče Ministrstva za okolje in prostor, res bomo naredili vse, da bomo uspešni na globalnem, ker imamo pomembno vlogo, na evropskem in seveda tudi na slovenskem nivoju.

Hvala lepa.