Spoštovani predsednik odbora, spoštovani vabljeni predstavniki Vlade, vabljeni gostje, strokovnjaki, predstavniki civilne družbe, kolegice poslanke in poslanci!

Današnji sklic nujne seje Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor temelji na najnovejšem poročilo medvladnega odbora za podnebne spremembe in ga lahko razumemo kot zadnje opozorilo za ukrepanje. 6. poročilo tega panela, ki je nastalo letos avgusta, tri mesece pred podnebnim vrhom v Škotskem Glasgowu, predstavlja najresnejše opozorilo človeštvu do zdaj. Generalni sekretar Organizacije združenih narodov, Antonio Guterres, pa ga je označil kot rdeči alarm za človeštvo. Znanstveno je namreč dokazano, da bodo vremenski ekstremi, pojavi kot so vročinski valovi, suše, poplave, obilno deževje, vse pogostejše podnebne spremembe pa vsesplošne, nagle in stopnjujoče. Kot razkriva poročilo, smo na uničujoče posledice podnebnih sprememb obsojeni in se bomo z njimi morali soočiti in spopasti, priznana slovenska klimatologinja, ki je danes tudi med nami, dr. lučka Kajfež Bogajat, pa je še dodatno povedala, da praktično ni koščka sveta, ki se ne bi zaradi teh sprememb spremenil.

Podnebne spremembe torej terjajo takojšnje in ambicioznejše ukrepanje vseh držav sveta, zlasti tistih najbolj ranljivih, saj vemo, da se bo povprečna globalna temperatura ozračja že okoli leta 2030 glede na predindustrijsko dobo zvišala za stopinjo in pol in to mejo smo po prvih projekcijah, po začetnih projekcijah želeli doseči šele leta 2050. Poročilo tega mednarodnega panela je nastajalo šest let in velja za verodostojen vir znanstvenih dognanj o vplivih podnebnih sprememb na človeštvo in planet. Veliko zaznanih podnebnih sprememb kot je dvig gladine morij in oceanov, ne moremo več zaustaviti in preprečiti, poročilo pa izpostavlja ključne uničujoče ugotovitve in posledice. Naslednje ugotovitve so torej ključne. Podnebne spremembe se že dogajajo in smo jim priča in niso stvar nekih zadev v oddaljenosti in za spremembe je odgovoren človek. Zvišanje globalne temperature bo v naslednjih desetih letih zagotovo preseglo mejo stopinjo in pol celzija. Pri neambicioznih in zapoznelih ukrepih se bo višanje globalne temperature nadaljevalo tudi v drugi polovici 21. stoletja, kar bo seveda imelo za posledice segrevanje morij in oceanov, kar bo imelo za posledico vzpostavitev plovnih poti čez Arktik, torej čez območje kjer je do nedavno bil še trajni led. Število dni s temperaturo pod lediščem bo krajše,: za 30 do 60 dni, manj dni bodo zemeljska tla pomrznjena, kar bo seveda imelo za spremembo in vpliv na vegetacijo in tudi podzemne ekosisteme. V naši soseščini, neposredni soseščini, torej v Južni Evropi, pa bo podnebje postalo podobno podnebju kot je danes v Severni Afriki. Če pogledamo nekoliko širše, veliko je v družbi skeptikov, da se podnebne spremembe ne dogajajo oziroma, če že priznavajo, da se dogajajo, pa da Slovenija na njih nima vpliva in je brezveze, da se Slovenija s tem ukvarja. Seveda to ne drži. Podnebne spremembe, ki smo jim priča, niso nek ciklični geološki pojav, ampak so posledica človeških aktivnosti. In če pogledamo rezultate analiz Univerze Berkeley v tem sklopu mednarodnega panela in pogledamo rezultate segrevanja zemlje v obdobju od leta 1961 do leta 2015, vidimo da praktično ni končka sveta, ki se ne bi segrel. In če pogledamo območje srednje Evrope vidimo, da je rast globalne temperature v zadnjih 50. letih znašala približno 0,3 stopinje na desetletje. V nekaterih delih sveta tudi več, na primer v Kanadi, Rusiji, kjer je mogoče doseglo celo 0,5 stopinj Celzija na desetletje. In seveda si pri teh trendih, ki smo jim priča, ne moremo in ne smemo zatiskati oči, vidimo da se različni deli sveta različno hitro segrevajo, in da je območje kjer se mi nahajamo, da se segreva hitreje kot povprečno globalno segrevanje in to je tudi dokaz, da je treba ukrepati ambiciozno in hitro. Pomembno pa je tudi vprašanje kako se bodo te podnebne spremembe in vplivi podnebnih sprememb razvijali v naslednjih 10. letih, v naslednjih 40., v naslednjih 80. letih in te zadeve imamo nekako prikazano v naslednjih slajdih. Če pogledamo ne glede na, torej za eno srednjeročno torej že v naslednjih 10. letih vidimo ne glede na podnebni scenarij, ne glede na to ali se danes odločimo, da bomo omejili in prekinili izpuste vseh toplogrednih plinov, bo zvišanje globalne temperature to mejo stopnje in pol preseglo, saj se je že do sedaj globalno segrevanje dogaja in je doseglo stopnjo rasti 1,1 stopinje celzija. In če pogledamo kaj se bo dogajalo, če ne ukrepamo, če ne ukrepamo dovolj ambiciozno, in če ne spremenimo emisij toplogrednih plinov bolj odločno v obdobju 2041 do 2060 vidimo, da se bo segrevanje sveta nadaljevalo, da bo preseglo stopinjo, skoraj dve stopinji z različnimi odmiki po svetu, torej nekje bodo tudi te globalno lokalno segrevanje doseglo 4 stopinje celzija in vse to bo imelo za posledico taljenje trajnega ledu na Arktiki, dvignila se bo morska gladina, segrelo se bo morje in ozračje, zakisali se bodo oceani. V obdobju 2081 do 2100, pa so te posledice v primeru nezadostnega ukrepanja še bolj katastrofalne, če vidimo, se bo območje severne Evrope še bistveno bolj segrevalo, doseglo celo 6 stopinj celzija, ledu praktično ne bo več in tudi zato so potrebni celoviti ukrepi. Marsikomu pravzaprav ni jasno zakaj se območja, ki niso naseljena, bistveno hitreje ali pa bistveno bolj intenzivno segrevajo kot tista, ki so naseljena. To bom poskušal prikazati s tem obstoječim slajdom.

Na prvi animaciji vidimo približno kako poteka globalno segrevanje, sonce ogreva zemljo in dokler ni bilo povečanih emisij toplogrednih plinov,: ki ustvarjajo debelejšo plast okoli atmosfere, so ti sončni žarki se odbijali in šli nazaj v vesolje. Zaradi dodatne plasti toplogrednih plinov se del teh žarkov akumulira in seveda omogoča ta efekt tople grede in to ima seveda tudi za posledico taljenja trajnega ledu. In če vidimo, da se to območje, kot je prikazano, manjša, ta bela lisa kot vidite na tej zemeljski polobli, potem si to predstavljamo približno na način, poleti ko vidimo, da se bele površine manj segrevajo kot temne površine. In če ni ledu na Arktiki, potem sončna radiacija nima možnost odbijati od ledu nazaj proti vesolju, ampak jo absorbira morje, ki se zato segreva. In ta vodna masa, ki je zelo, ki ima veliko kapaciteto absorpcije toplote, se potem z morskimi tokovi prenaša po celi zemeljski obli in seveda bo to imelo potem tudi posledice na različne morske tokove, tudi na njihovo spremembo. In če vidimo kakšne posledice bo to imelo, torej skrčenje Arktike, manj hladu, manj mrzlih dni in več vročih dni tudi v srednji Evropi, potem nas ne more presenetiti podatek, da se bo število povprečno dni pod lediščem do sredine stoletja zmanjšalo od 30 do 60 dni in seveda to vse vpliva na debelino in trajanje snežne odeje, tla ne bodo pomrznjena, spremenjena bo vegetacija, spremenjeni bodo podzemni ekosistemi, spremenjen bo rečni režim, vse te zadeve se bodo spremenile in imele za našo družbo zelo velike posledice. In če vemo, da bo manj mrzlih dni, potem pomeni, potem obstaja tudi logično sklepanje, da bo več vročih dni in to pomeni, da se bodo vročinski ekstremi intenzivirali, na območju naše srednje Evrope se bo povprečna temperatura poleti dvignila za 3 stopinje, in če pogledamo delovanje, hkratno delovanje večih negativnih dejavnikov, pomeni to intenziviranje posledic in sinergetske učinke, torej pogledamo, suša, mraz, strnjene in manjše padavine in tudi tem spremembam, ki imajo to za posledico, smo že nekako priča na Balkanu, torej v Makedoniji, Grčiji in Turčiji smo letos bili priča gromozanskim požarom.

Padavinski ekstremi se bodo poleti intezivirali. Upad količin v poletnih mesecih je na območju Evrope predviden za 10 do 30 % in ravno to, ko pravimo, v kombinaciji z večimi negativnimi dejavniki kot višanjem temperature, manj padavin in tudi te, ki bodo, bodo kratkotrajne in bolj ekstremne, bodo povzročale velike težave v okolju. Ob tem pa se ne bomo mogli izogniti temperaturnim ekstremom in temperature preko 40 stopinj tudi v naših krajih več ne bodo nobena posebnost in tudi zaradi teh vseh kombinacij dviga temperatur taljenja ledu bomo bili priča dvigu morske gladine za 20, 30 centimetrov in to niso majhne posledice.

Če pogledamo, da je Slovenija del tega sveta in ne more tem spremembam ubežati, vidimo tudi, da v primeru da ukrepamo in ne ukrepamo, da se bodo spremembe dogajale in po drugi strani pa vidimo, da če nič ne ukrepamo, če ne izvedemo nobenih ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, bodo pa ti ekstremi še bistveno bistveno hujši. Torej v Sloveniji bomo zaradi spremembe podnebja priča ogretju vseh letnih časov, vremenski pojavi bodo intenzivnejši, imeli bomo vročinske valove, kumulativna sprememba: količin kaže na rahlo povečanje, ampak ne na račun snega, ampak na račun ekstremnih dogodkov. Torej, če vemo, da bo poletje bolj sušno, potem vemo, da se bo ta količina povečanja padavin dogajala v pomladnih in zimsko-jesenskih mesecih, ampak to ne bo sneg, to bo dež in seveda to bo imelo za posledice kar hude stvari. Vemo, da višanje temperature bo omogočilo tudi to, da se bodo nekateri škodljivci pojavljali dvakrat na leto, kaj se bo dogajalo s podlubniki, ki jih mraz ne bo ubil, kaj se bo dogajalo z drugimi škodljivci, na primer komarji, vidimo na Hrvaškem kakšna nadloga so in proti tem zadevam se bomo morali nekako prilagoditi, soočiti. Kaj bomo naredili s poplavami? Katera območja bomo namenili, katera področja ne bodo več poplavno varna. In veliko vprašanj je, ki jih moramo kot družba nasloviti in Sloveniji moramo izvajati dva ukrepa vzporedno. Torej moramo po eni strani izvajati ukrepe, ki imajo takojšnje, torej ukrepe s takojšnjimi prilagoditvenimi ukrepi, ker imajo takojšnji učinek in po drugi strani vzporedno izvajati ukrepe za zmanjševanje toplogrednih plinov, ti ukrepi pa bodo vidni šele čez desetletja. Torej to kar mi lahko danes naredimo in ima takojšnje učinke, so prilagoditveni ukrepi in te moramo začeti izvajati zdaj, niso pa ne eni in ne drugi poceni. In med tem se moramo zavedati, da posledic poplav, novih škodljivcev, novih suš, nekaterih stvari ne moremo spremeniti, lahko spremenimo navade, lahko oziroma moramo doseči nov družbeni dogovor na kakšen način bomo te zadeve reševali, v nekaterim smislom moramo tudi poseči v pridobljene pravice. Prilagoditi bomo morali tudi mesta in način dela.

V drugem smislu pa moramo zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Ti učinki bodo, kot sem povedal, vidni šele čez desetletja in če pogledamo sektorsko, bo seveda zelo velik izziv predstavljalo razogljičenje prometa, kmetijstva, industrije. In kaj moramo torej narediti. seveda vsi vemo, da lahko razogljičimo promet s spodbujanjem javnega potniškega prometa, da je potrebno tovor prenesti iz cest na železnice, vendar pa so pred nami zelo veliki izzivi kako na primer 100 tisoč vozil iz ljubljanskega cestnega obroča prenesti na železnice. To v praksi trenutno ni izvedljivo. Torej naš železniški sistem tega ne prenese. Ali se bomo kot družba odločili, da bomo projekte novih železniških prog bili v stanju umestiti in zgraditi v prostoru v roku desetih let? Kaj to pomeni za proces umeščanja v prostor? To predstavlja seveda velike izzive in teh vseh zadev na enostaven način ne bomo mogli rešiti. Drugi pomemben sektor je seveda tudi sektor kmetijstva. Vemo, da je na naših policah kar več kot 30, torej na trgovskih policah več kot 30 % izdelkov iz tujine. Po nekaterih ocenah je celo 70 % hrane iz tujine in najmanj kar bomo kot družba morali narediti je, da te hrane, da to hrano, da ne bomo podpirali nakup hrane, ki ima za sabo dolgo transportno pot.

Veliko vprašanje je tudi, kaj se bo dogajalo z ekološkim kmetijstvom. Ali o ekološkem kmetijstvu sploh lahko v naslednjih desetih letih govorimo? Ali je to ena utopija? To je vprašanje za Ministrstvo za kmetijstvo glede na podnebne spremembe, na prihod tujerodnih vrst, na prihod škodljivcev, ki v našem okolju niso doma. Ali je mogoče sploh smiselno te zadeve razvijati?: Tretji sklop na kmetijstvu pa je seveda tudi, so naše prehranske navade in to je vprašanje, ko pogledamo količine mesa, jajc in mlečnih izdelkov, koliko jih v Sloveniji konzumiramo, in če vemo, da za kilo mesa potrebujemo približno 20 kil žita in na kubike vode, v primeru, ko bo nastala suša, seveda bo nekdo moral povedati, za živino ne bo na voljo hrane, ne bo na voljo vode, ker bo prioriteta človek. In tudi zaradi tega smo že v tujini priča spremembah prehranskih smernic.

Tretji sklop so gospodarstvo, infrastruktura in mesta, kako spremeniti ali pa narediti proizvodnjo, ki je energetsko potratna ali pa neučinkovita, bolj učinkovita. Kako zmanjšati količino plastike v našem okolju, kako prilagoditi mesta. To so izzivi na katera trenutno še nimamo odgovore, je pa potrebno, če vemo, da se podnebne spremembe dogajajo, sprejeti ukrepe, ker če vemo, da se bo globalna temperatura zvišala na območju Slovenije, ki se segreva dvakrat hitreje kot povprečno svet, potem pomeni, da bodo mesta še posebej temperaturno obremenjena, kar bo imelo tudi posledice na počutje in zdravje ljudi, če vemo, da se pri temperaturi 40 stopinj peremo, umivamo roke in imamo občutek, da je ta voda topla, celo vroča, potem vemo kakšne posledice bo imelo tako ozračje na naše okolje in tudi na človeško zdravje. In seveda to so vse vzroki zaradi katerih je potrebno ukrepati.

Kot predlagatelji smo zato predlagali pet sklepov odbora. Prvi sklep seveda pravi, da Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor poziva Vlado Republike Slovenije, da najkasneje v roku 60. dni pripravi odločnejšo in ambicioznejšo strategijo za zmanjšanje in blaženja učinkov podnebnih sprememb na področju prometa, obnovljivih virov, energetske učinkovitosti ter jo nato predstavi Državnemu zboru. Strategija naj temelji na ugotovitvah najnovejšega poročila medvladnega odbora za podnebne spremembe, ki deluje pod okriljem Organizacije združenih narodov. Vemo tudi, da je Evropska unija sprejela zelo ambiciozen program »Fit for 55« in menimo, da imamo že določene iztočnice, da so že znane od letošnjega začetka leta in da je tudi zaradi tega treba te zadeve čim prej prilagoditi.

Drugi sklep se nanaša na nacionalno podnebno energetski načrt, ki naj vsebuje konkretne ukrepe za zaustavitev prekomernega segrevanja. Vsi vemo, da NEPN pripravlja stroka, in da za njim stoji stroka, in da stroka zmeraj pove kaj je realno izvedljivo, kaj ni izvedljivo. Glede na te nove ugotovitve, zahteve, ki se bodo pojavile, mi želimo, da se glede na te nove zahteve skupaj s stroko prouči ali je mogoče ta NEPN narediti bolj ambiciozen.

Kot tretji sklep Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor poziva Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, naj v roku 60. dni pripravi ukrepe za omilitev škode ob negativnih posledicah podnebnih sprememb na dostopnost in kakovost lokalno pridelane hrane. In če vemo, da se bodo države v naši soseščini od katerih mi uvažamo hrano, soočale s sušo in vsemi temi škodljivimi posledicami, potem verjetno lahko pričakujemo, da bo v primeru pomanjkanja hrane tako kot se je letos že zgodilo oziroma prejšnje leto zgodilo, ko ni bilo zaščitne opreme, države pač prepovedale izvoz hrane, tako kot so prepovedale izvoz zaščitnih mask.

Odbor za infrastrukturo kot četrti sklep tudi poziva in ugotavlja, da naj Državni zbor na zakonski ravni v čim krajšem možnem času prepove uporabo plastičnih izdelkov za enkratno uporabo,: s čimer bi prispeval z manjšanju odpadkov v vodah in obalah ter razbremenil na okolju. Ta zakon smo v Državnem zboru vložili v obravnavo. Pač mi želimo, da je ta zaščita na zakonski ravni, ker direktno vpliva na naše vodotoke, na naša morja, in če vemo, da bodo vodotoki in morja izpostavljeni zakisovanju, dvigu temperatur, prihodu tujerodnih vrst, seveda je treba dejavnik, ki je zelo škodljiv na njihovo, ki ima celo zelo škodljive posledice, odstraniti.

Kot peti sklep pa seveda predlagamo, da Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor poziva Državni zbor naj v Republiki Sloveniji razglasi podnebno in okoljsko krizo. In če se v tej luči navežemo na poziv sekretarja Združenih narodov, Antonia Guteres, ki je v bistvu te spremembe označil za rdeči alarm za človeštvo, vidimo da nam kaj drugega praktično niti ne preostane.

Toliko zdaj z moje strani za uvodno predstavitev. Za mano bodo dobili besedo predstavniki Vlade, potem vabljeni gostje.

Hvala lepa za besedo.