Spoštovani vsi navzoči! Pozdravljam vas in se zahvaljujem, ker ste tako gostitelji.

Tako kot kolega, bom kratek in bom povedal nekaj besed o stanju čebelarstva na Hrvaškem. Moram pohvaliti pobudo, da se sestanemo in da se vsi skupaj še naprej borimo za obstojnost čebel in čebeljih družin in pridelovalcev medu.

Leta 2013 je Hrvaška imela 2 tisoč 500 čebelarjev in dejansko pet let pozneje, torej leta 2018, je število zelo upadlo. Od leta 2018 naprej so čebelje skupnosti nekoliko naraščale, ampak še vedno imamo komaj 60 tisoč čebeljih panjev in to še upada. Hrvaška ima dovolj medu, toda vseeno pa, izvažali smo tisoč 300 ton medu, uvažali pa 200.

Zdaj Hrvaška… Nisam uhvatila, oprostite. Dve to tri tone medu je uvažala in preko tisoč 300 ton je uvažala medu.: Sčasoma se je ta trend spreminjal, tako da zdaj Hrvaška uvozi 2 tisoč ton medu in izvozi približno 300, 400. Imamo okrog 4 % profesionalnih čebelarjev, to je okrog 300 ljudi, ki imajo okoli 150 tisoč čebeljih skupnosti. To je povprečje, toda sedaj je seveda drugače. Lani smo imeli škodo 22 tisoč 800 milijonov škode. Problem Republike Hrvaške je, da nismo izkoristili nobena sredstva iz Evropske unije za čebelarski sektor. Šele leta 2018 je Ministrstvo za poljedelstvo vključilo sektor čebelarstva v svoj program. V štirih letih realizacije je pomoč čebelarstvu okrog 2 milijona evrov. To niso direktne podpore čebelarjem, ampak določene podpore temu sektorju. Država je pomagala s 400 tisoč kun čebelarjem, Slovenci ste povedali, da je to leto čebelarjenja najhujše v zadnjih stotih letih, pri nas pa je na hrvaškem to leto najhujše. Osnovni problem ni uvoz in niti ne klimatske spremembe, pač pa ilegalni ponaredki medu in upamo, da bomo v teh dveh dneh lahko prišli do strategije s katero bomo to prevladali. Mi smo turistična dežela z velikim tranzitom tujcev skozi našo deželo in na poti do morja ste verjetno videli stojnice in ljudi, ki prodajajo različne stvari z različnimi barvnimi nalepkami. To žal ni pravi med, je ponaredek in ljudje, ki gredo iz morja in imajo še nekaj denarja, ga porabijo za takšne stvari in ostanejo razočarani, ker seveda ne gre za avtohtoni pridelek. Upam, da bomo skupaj uspeli se izboriti za to zadevo, saj en kolega iz ene sosednje države je rekel, da v njegovi državi sploh več ne govorijo o ponaredkih medu, ker je tega toliko, da se jim ne splača boriti se za to. Seveda, da je to zelo velika katastrofa za vse nas, zlasti pa za potrošnike, ki ne kupijo dejansko tisto kar bi radi kupili in kar bi morali dobiti. Mi imamo nekatere metode za borbo zoper teh stvari, ampak ne moremo sami, saj vplivamo lahko samo na 15 % čebelarjev, ki so člani naše združbe. Mi v tem zaostajamo, saj država ne financira dovolj in zaostajamo tudi tako kot zaostajajo nekatere stvari v Sloveniji. Škode, ki zadevajo Hrvaško in Slovenijo, so različno financirane. Hrvaška 400 tisoč evrov, Slovenija, hvala bogu, milijon 300 tisoč evrov. Brexit je osvobodil denar oziroma finančna sredstva za ta sektor in smo dobili 20 % več denarja kot sem slišal, Slovenija 70 %. Ne bom govoril o Madžarki, oni so rešili sezono, saj so dobili večja sredstva in mi tudi se moramo prizadevati, da bi dobili več.

Zahvaljujem se Boštjanu za njegovo prezentacijo. Pokazal se je kot prijatelj hrvaških čebelarjev. Na Hrvaškem imamo samo štiri zaposlene in nismo močni kot ste vi v Sloveniji, vendar s sodelovanjem bomo skoti to prišli na boljše.

Tudi bi rad povedal, imamo strokovni časopis, Hrvatska pčela, hrvaška čebela, ki nenehno izhaja 140 let. Peti je po tem v svetu in tretji v Evropi. Upam, da bomo obletnico praznovali skupaj.

Hvala lepa. Imamo še majhna darila za vas v zahvalo, ker ste te prepomembne teme postavili kot temo na današnji dnevni red

/ aplavz/