Spoštovani predsednik Paulič, še enkrat se zahvaljujem na pozivu za potekanje skupne seje najinih odborov in v imenu članov Odbora za poljedelstvo hrvaškega sabora, hrvaškega parlamenta, ministrstva za poljedelstvo in tukaj navzočnih predstavnikov hrvaških institucij zahvaljujem na dobrodošlici.

Kot ste že povedali, pred nami so izjemni časi, ne samo zaradi pojava pandemije Covid bolezni, ampak tudi zaradi bolj in bolj izraženih klimatskih sprememb, ki vplivajo na poljeprivredno pridelavo pa tudi na druga globalna strateška in varnostna vprašanja.

Pogosto zanemarjamo pomen poljedelstva, proizvodnje hrane pa tudi važnih vlog, ki jih nekateri okoljski elementi navezani na samo poljedelsko dejavnost kot so pomen čebel in čebelarstva, o katerih bomo danes razpravljali. Vse jemljemo takšno kot je, kot nekako zatečeno stanje in to vse dokler se ne pojavijo problemi v verigi oskrbovanja s hrano, takrat postanemo občutljivi na vprašanja proizvodnje hrane, vpliva klimatskih sprememb in poskušamo delovati. Tudi nova skupna poljedelska politika kot tudi z njo povezani evropski zeleni plan, sta prepoznala ta problem, zato se v dokumentih vedno več pozornosti posveča ozeljevanju poljedelstva in pokazujemo na pomembnost ohranitve in zaščite narave, okolja in biološke pestrosti, ki imajo bistveni vpliv na samo poljedelsko proizvodno pridelavo.

Menim, da moram spomniti, da narava ne pozna državnih meja in zato nam je potrebna bolj ozko in močnejše sodelovanje med najinima državama, da bi na te globalne klimatske spremembe ponudili adekvaten odgovor.

Prepustila bi zdaj besedo predsedniku odbora, gospodu Pauliču.