Govor

Sonja Bien Karlovšek

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajno tehničnega vidika. K predlogu je podala v pisnem mnenju uvodne pripombe.

Temeljna vsebina predloga zakona je na prejšnje zavezovanje zakonodajalca, ki že sicer sprejema proračun, da tudi v prihodnih letih, za katere ob sprejemu predloga zakona proračun še ni niti sprejet, niti načrtovan, zagotovi sredstva do določene višine za izvajanje investicij v slovensko zdravstvo. V zakonodajnem gradivu so sicer opisane številne investicije. Predlog zakona pa določa sredstvo za njihovo izvedbo po obsegu, vrsti in polletni dinamiki.

Ta predlog zakona sicer ne predstavlja podlage za izvedbo investicije, ampak zavezuje zakonodajalca zgolj k zagotavljanju sredstev. Kljub temu pa je treba opozoriti, da investicije, ki naj bi se z zagotovljenimi sredstvi izvedle, niso opredeljene niti tako, da bi bile določljive na podlagi jasnih, čeprav abstraktnih meril. Opredeljene so s sklicevanjem na resolucijo, ki je političen, nepravni akt Državnega zbora in z nenatančnim sklicem na načrte razvojnih programov.

Čeprav ne gre za prvega izmed zakonov, ki določajo obveznost zagotovitve določenih sredstev v proračunu, je treba upoštevati, da je ta obveznost v skupnem znesku relativno visoka in določena v razmeroma dolgem obdobju enajstih let. S tem se dodatno zvišuje obseg sredstev, za katera se zakonodajalec vnaprej obvezuje, da jih bo zagotovil v proračunih prihodnjih let, ne glede na pravila proračunskega načrtovanja, določena v Zakonu o javnih financah, ne glede na makroekonomske razmere, ne glede na fiskalno pravilo.

Predlog zakona bo imel dolgoročne finančne posledice in sicer predvsem zaradi določbe 4. člena, ki pomeni pravno sistemski odstop od Zakona o javnih financah in Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022. S tem členom je omogočeno, da se bodo ne glede na to, ali bodo sredstva v proračunu dejansko zagotovljena, sklepale pogodbe, s katerimi se bodo prevzemale obveznosti ne le do konca leta 2031, ampak tudi za kasnejša leta. Za vse prevzete obveznosti zato ne bo ustvarjal obveznosti zagotovitve sredstev v proračunu predlog zakona, ampak bo to obveznost primarno ustvarjala civilno pravna obveznost iz pogodb.

Četudi bi bil po sprejetju predlog zakona spremenjen ali če bi prenehal veljati, bi te pogodbe veljale in bi jih morala Republika Slovenija spoštovati, izvrševati svoje pogodbene obveznosti še več let, ne glede na gospodarsko in finančno stanje v državi. Če pa Republika Slovenija teh obveznosti ne bi spoštovala in bi recimo od sklenjenih pogodb predčasno odstopila, bi to lahko povzročilo negativne obligacijsko pravne posledice in sicer odškodnine.

V mnenju je opozorjeno tudi na Zakon o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija. S tem zakonom se namreč zbirajo namenska sredstva za investicije v javne zdravstvene zavode in spadajo v pristojnost ministrstva, pristojnega za zdravje. Materiji obeh zakonov se bosta prikrivali, zato bi bilo treba razmerje med obema zakonoma razrešiti.

Glede na vložene amandmaje, pri čemer amandmaji koalicijskih poslanskih skupin ne upoštevajo pripombe iz mnenja Zakonodajno-pravne službe. Bom na kratko povzela samo ključne pripombe k posameznim členom. In sicer k 1. členu je opozorjeno, da so najpomembnejše investicije v slovensko zdravstvo v letih 2021 do 2031 določeni z resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega zdravstva od let 2016 do let 2025 skupaj z družbo Zdravje in načrtom razvojnih programov za področje zdravstvenega varstva in izobraževalne zavode iz področja zdravstva.

Resolucija, na katero se ta člen sklicuje, je sprejeta torej samo za obdobje do leta 2025, medtem ko se bodo sredstva za investicije po predlogu zakona zagotavljala do leta 2031. Sredstva naj bi se namenila tudi negovalnim domovom in negovalnim bolnišnicam, to pa niso zakonsko opredeljeni pojmi, ker sistem dolgotrajne oskrbe ni vzpostavljen. Tudi Zakon o dolgotrajni oskrbi še ni sprejet.

V 2. členu je določena osebna in časovna delitev sredstev, ki jih je treba zagotoviti v obdobju 2021 do 2031, čeprav sta proračuna za leto 2021 in 2022 že sprejeta. Proračun za leto 2021 pa se že več kot osem mesecev izvršuje. Določeno je, da se vsa sredstva zagotovijo na posebni proračunski postavki pri ministrstvu pristojnem za zdravje. Obenem pa iz tabele drugega odstavka izhaja, da se bodo sredstva zagotovila tudi Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Prav tako ni jasno, ali bo vse investicije po tem zakonu in s tem sklepa pogodbe, sklepalo pogodbe samo Ministrstvo za zdravje, ne pa tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Urejeno je tudi sorazmerno zmanjšanje obveznosti Republike Slovenije, da zagotovi finančna sredstva v proračunu, če se za investicije projektu zagotovijo finančna sredstva iz drugega vira, kar ni izvedljivo, glede na to, da se proračun sprejme za naslednje leto in leto, ki mu sledi. Pri 3. členu je opozorjeno na neskladje znotraj tega člena. Pri 4. členu pa je ključno, da predlog zakona nima časovno omejene veljavnosti, čeprav gre za zagotavljanje sredstev v obdobju od leta 2021 do 2031. Zaradi tega je posebej sporne določbe, po kateri se bo lahko prevzemalo obveznosti za celotno obdobje veljavnosti tega zakona. To bi namreč pomenilo, da se lahko prevzemajo obveznosti tudi za leta, ki sledijo letu 2031. Po vsebini enako določbo je imel s tem predlogom zakona primerljiv predlog Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko od let 2021 do leta 2026, ki pa je bila z amandmajem v zakonodajnem postopku zamejena na obdobje, za katero se zagotavljajo sredstva, torej do konca leta 2031.

Hvala.