Hvala lepa, spoštovane poslanke in poslanci!

Dovolite mi, da sem kar v klopi, ker imam prezentacijo, da bom lahko lažje svojo prezentacijo tudi izvedel. Seveda kakšno zdravstvo si želimo v prihodnosti – vsi si želimo takšno, da bo sledilo modernim strokovnim smernicam, da bo sledilo modernim diagnostičnim metodam, da boste, da bomo pacienti obravnavani v dostojnih prostorih, ki bodo ustrezno hlajeni, prezračevani in potresno in požarno varni. Verjetno tudi takšni, da nas bodo zdravili slovenski zdravstveni delavci, predvsem pa takšno, da bodo slovenski državljani zaupali vsem nam, ki se ukvarjamo z zdravstvom in tudi vsem vam, ki sprejemate zakone, ki so pomembni za razvoj zdravstva.

Od leta 2009 dalje je bilo v slovensko zdravstvo vloženih 396 milijonov evrov, torej v povprečju 38 milijonov na leto, kar pomeni, da dejansko je število investicij, ki so potrebne, bile potrebne za razvoj slovenskega zdravstva, niso bile izvedene. Zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih 2021-2031 je definiran celovito in upošteva nujne investicijske potrebe za izvajanje zdravstvenih dejavnosti na primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju zdravstvenega varstva.

Zakon predvideva, da bomo v slovensko zdravstvo vložili nekaj čez 2 milijardi evrov, skupaj z vloženimi amandmaji za 100 milijonov evrov za primarni nivo in sicer za UKC Ljubljana in Maribor 760 milijonov evrov, splošne bolnišnice nekaj čez 550 milijonov evrov, specialne bolnišnice nekaj čez 210 milijonov evrov, psihiatrične bolnišnice 50 milijonov evrov, za samostojne porodnišnice 26 milijonov evrov in za tri tudi pomembne inštitucije, kot so NIJZ, NLZOH in ZTM 33 milijonov evrov.

Zakon o investicijah pokriva štiri glavna področja, ki so nujno potrebna za razvoj slovenskega zdravstva in sicer gre za investicije, ki bodo nastale zaradi potreb prenove obstoječih zgradb, investicije, ki so nastale zaradi potreb pri obvladovanju epidemije, investicije za dolgoročno zagotavljanje zdravstvenega kadra in investicije, ki bodo nastale zaradi potreb slovenskega prebivalstva po zdravstvenih storitvah v naslednjih desetih letih.

Zato je za izbor ustreznih investicij znotraj zakona potrebno upoštevati vsaj tri glavne kriterije; strokovne kriterije, ki vplivajo na razvoj mreže. To so dostopnost, pretočnost prebivalstva in obolevnost. Tehnične kriterije; potresna in požarna stabilnost, energetska učinkovitost, iztrošenost opreme. In tudi kriterij dolgoročne odpornosti zdravstvenega sistema proti epidemijam.

Spoštovane poslanke in poslanci, ni mi prijetno, ko kažem tele slike trenutnega stanja v slovenskem zdravstvu, vendar na žalost situacija je takšna, kakršna je na tej sliki. Stavbe so nekatere stare več kot 100 let. Nekatere stavbe zelo problematično, potresno in požarno varne. Predvsem tiste, ki so nastale pred letom 1964, potem je bil sprejet nov zakon o potresni varnosti. 80 % amortizirane opreme in več. Velik delež objektov niti nima centralnega hlajenja in še in še bi lahko našteval. Torej zakon je nujno potrebno sprejeti že zaradi tega dejstva, da trenutni objekti so v izredno slabem stanju in da je potrebno nujno zamenjava obstoječe amortizirane opreme.

Naslednja zadeva, ki je pomemben sestavni del tega zakona, je epidemija in potrebe, ki so nastale zaradi epidemije. Na tem »slide-u« vidite teh šest projektov, ki so bili identificirani kot pomembni pri nadaljnjem obvladovanju epidemije. Skupaj z vsemi evropskimi sredstvi, ki so že na voljo, imamo na voljo v tem trenutku že 408,56 milijonov evrov. In ta sredstva so že potrjena. Naslednja zadeva, ki pa je zelo pomembna, so pa investicije za dolgoročno zagotavljanje zdravstvenega kadra. Namreč zdravstvo bo zaradi naraščanja potreb slovenskega prebivalstva po zdravstvenih storitvah soočeno z vse večjimi potrebami po zdravstvenem kadru. Da do pomanjkanja ne bi prišlo in za povečanje kapacitet na področju tako Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in tudi za ostale dodiplomske javne programu v sklopu zdravstva, zagotovljeno 250 milijonov evrov.

Dejstvo je, da je dovolj veliko vpisanih število mest na področju zdravstva osnova za kasnejše delovanje zdravstvenega sistema. Zdravstvo kot tako in šolstvo sta z roko v roki povezana. Drug brez drugega ne moreta funkcionirat, tako da je tudi ta del izredno pomemben. Naslednje pa je tisto, kar je seveda pa dolgoročno pomembno, pa je načrtovanje investicij v razvoj slovenskega zdravstva. V Sloveniji trenutno obstaja 26 bolnišnic, od tega dva klinična centra, deset splošnih bolnišnic, psihiatrične bolnišnice, porodnišnice in specialne bolnišnice in 65 zdravstvenih domov.

Ministrstvo za zdravje se je zato, da določi prioriteto investicij ukvarjalo s tremi strokovnimi kriteriji. To so dostopnost do bolnišnice, prehajanje pacientov in mobilnost pacientov in obolevnost prebivalstva. Dovolite mi, da vam, zdaj upam, da se kaj vidi na naš projektor. Pri načrtovanju razvoja je zelo pomembno dostopnost do bolnišnic, ki nudijo tisto prvo urgentno oziroma nujno medicinsko pomoč. V tem kontekstu govorimo o dveh kliničnih centrih in desetih splošnih bolnišnicah. Dostopnost do teh bolnišnic je od regije do regije seveda različna. Če vidite na ekran, je zelo jasno, da je jugovzhodna Evropa, Slovenija, se opravičujem, in tudi severovzhodna Slovenija glede dostopnosti izredno dostopna. Na drugi strani vidimo, da obalna regija, obalno-kraška regija, kraška regija je z vidika bolnišnice nekoliko manj dostopna. Vendar kljub temu lahko govorimo o dostopnosti. 20 minut do bolnišnice ima 52 procentov prebivalstva.

Od 21 do 40 minut ima 38 % prebivalstva. Med 41 in 60 minut 8 % prebivalstva in samo 2 % prebivalstva ima med 61 in 90 minut. Zdaj svetovna literatura, ki je na tem področju kar nekaj, govori, da so časi dostopnosti do bolnišnic približno med 20 in 40 minut. In če ugotavljamo, in če upoštevamo te kriterije, to pomeni, da ima 90 % slovenskega prebivalstva dostopnost do bolnišnice med 20 in 40 minut, torej kar zadovoljivo dostopnost.

Zdaj, če gremo malo dalje še v analizo, no, to je še en pomemben diagram oziroma graf, kjer se vidi koliko procentov prebivalstva pokriva posamezna bolnišnica. Zdaj, če si vzamemo kriterij, da tiste bolnišnice, ki imajo manj kot 5 % prebivalcev, ki pokrivajo manj kot 5 % prebivalca, lahko ugotovimo, da je dostopnost se seveda sicer nekoliko zniža. Pridemo na 86 % dostopnosti med 20 in 40 minut, vendar vseeno je dostopnost sorazmerno dosti dobra. Vendar še nekaj je pomembno, ne samo dostopnost do bolnišnice, pomembno je tudi dostopnost do same posameznih patologij oziroma oddelkov. Zato smo na ministrstvu naredili še bolj natančno analizo in sicer za najbolj tipične oddelke, ki jih mora večja regijska bolnišnica pokrivati. To so pediatrija, kirurgija, interna medicina, ginekologija, porodništvo, infektologija, dermatologija, nevrologija in tako dalje. Nekaj vam bom jih pokazal. Nevrologija, kot vidite, zelo dobra pokritost. 45 minut je nekako standard za obravnavo pacienta zaradi dostopnosti. Zelo dobra pokritost severovzhodne Evrope … Slovenije. Nekoliko slabša Dolenjske regije in tudi goriške regije. Torej je verjetno za razmišljat, da bo potrebno v delu, kjer se nahaja bolnišnica Nova Gorica na področju nevrologije nekaj narediti.

Potem imamo enako stopnjo za pediatrijo. Kot vidite, sorazmerno dosti dobra pokritost. Primorska regija je problematična, bolnišnica Izola verjetno bo mogla v prihodnosti glede na število prebivalcev, ki ga pokriva, razmišljati o pediatričnem oddelku. Potem dermatologija in tako dalje. Torej za vsako tako patologijo, ki je, smo na ministrstvu naredili zelo natančno analizo dostopnosti, da lahko vidimo katere bolnišnice, večje bolnišnice morajo razviti določene programe.

Naslednja zadeva, ki je zelo pomembna pa je pretočnost pacientov. Spoštovane poslanke in poslanci, bil sem pravzaprav prijetno presenečen, ko sem dobil te podatke, da so slovenski pacienti izredno mobilni. Seveda zakaj – definitivno iz regije v regijo govorim. Definitivno, ker so v nekaterih regijah dolge čakalne dobe. To je sigurno eden od kriterijev. Vendar recimo na primeru ortopedije, to je primer ortopedije, če pogledate, pa te odebeljene črte, ki potekajo recimo iz Ljubljane proti Valdoltri, to je recimo ta del, se vidi kako je pretočnost pacientov. Tudi če pogledamo iz Ljubljane, Ljubljana je naredila 2 tisoč 593 pacientov na ortopediji. Gre za kirurgijo ortopedije. V Valdoltro jih je šlo tisoč 88. Enako je po vseh regijah, tudi če gremo iz severozahodne, če gremo iz Murske Sobote, enako vidite pretočnost pacientov izredno velika. Zakaj, seveda Valdoltra je znana kot izredno kvalitetna bolnišnica z visoko kakovostjo, prijaznost do pacientov in tako dalje.

Torej pacienti so pripravljeni potovati tam, kjer je bolnišnica kvalitetna kakovostna, prijazna in tako dalje in ima seveda dosti ustrezne čakalne dobe. Naredili smo, kot vidite, analizo za več kot 30 različnih storitev in zelo podobno so pri vseh storitvah. Torej pacienti iščejo najboljšo rešitev. Zdaj, še ena zelo pomembna zadeva je, ki jo je treba danes povedati. To je pa dostopnost do – pravzaprav obolelost pacientov. Prikazal bom primer kardiovaskularne problematike. Kot vidite, to je primer za prejemnike zdravil za sladkorne bolezni. Pravzaprav celotna severovzhodna in jugovzhodna Slovenija sta izredno, izredno veliko zastopana, kar se tiče zdravil za sladkorne bolezni. Nič drugače ni na področju prejemnikov zdravil za povišan krvni tlak in nič drugače ni na področju zdravil proti strjevanju krvi. Kaj to pomeni, to dejansko pomeni, da bomo morali v severovzhodni Sloveniji in jugovzhodni Sloveniji razvijati programe kardiovaskularne programe.

In ministrstvo je naredilo kar nekaj takih projekcij, tudi za vse ostale obolevnosti, tako da natančno vemo kje je obolevnost in kaj je potrebno v posamezni bolnišnici razvijati. Enako smo naredili tudi za področje rehabilitacije, za področje psihiatrije, za področje specialnih bolnišnic. Torej analiza kaže naslednje ugotovitve. Seveda da imamo v slovenskem zdravstvenemu prostoru dovolj veliko mrežo bolnišnic, s katerimi lahko zagotavljamo dovolj dober in hiter dostop do večine prebivalstva do zdravstvenih storitev. Da je ta mreža izrazito gosta na severovzhodu in jugovzhodu Slovenije, da bo potrebna reorganizacija dela v posameznih bolnišnicah v smeri razvoja bolnišnic v skladu z naštetimi kriteriji, torej dostopnost, pretočnost in obolevnost prebivalcev. Da imamo v slovenskem zdravstvenem prostoru poenotiti razvoj večjih bolnišnic v smeri enotnih programov, ki jih vsaka večja splošna bolnišnica mora imeti, seveda z upoštevanjem obolevnosti, ki jih posamezna regija narekuje. In da bodo morale manjše splošne bolnišnice svoj razvoj usmeriti v dejavnosti, ki jih specifično potrebuje okolje, ki ga bolnišnica pokriva in so te bolnišnice odličen »support« večjim bolnišnicam v določeni regiji.

Spoštovane poslanke in poslanci, Ministrstvo za zdravje … aha, mogoče še en graf, ki je pa pomemben. To je pa na podlagi teh kriterijev vseh, ki sem naštel, smo v Ministrstvu za zdravje že začeli uvrščati konkretne investicije v zakon, ki ga … se pravi v zakon, ki bi naj ga sprejeli. Gre za trenutnih 26 investicij. Večinoma so te investicije pokrite bodisi s projekti, nekatere tudi ne. In verjamem, spoštovani poslanci in poslanke, da bomo v zelo kratkem času lahko to tabelo napolnili še z ostalimi prepotrebnimi investicijami v slovensko zdravstvo.

Tako da ministrstvo se trudi, da bo na podlagi vseh potrebnih kriterijev, ki sem jih danes naštel, ustrezno investiralo bolnišnice in zdravstvene domove in tudi se pravi infrastrukturo v šolstvu, da bo lahko zdravstvo v prihodnosti ustrezno delovalo in da se bomo lahko z zdravstvom pohvalili.

Hvala lepa.