Govor

Gašper Dovžan

Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci, člani obeh odborov. Hvala lepa za vabilo. Dovolite mi, da na kratko predstavim vsebino zasedanja Sveta za splošne zadeve, ki bo kot rečeno naslednji torek zasedal v Bruslju.

Dnevni red je načrtujemo tako, da bo po kratki predstavitvi prednostnih nalog predsedovanja sledila razprava o torej predvidenem dnevnem redu evropskega sveta nato koordinacij ukrepov v zvezi z bojem proti pandemiji covid 19, zatem bo razprava o odnosih med Evropsko unijo in združenim kraljestvom sledila bo še razprava o zakonodajnem načrtovanju in nato še kratko poročilo o dogajanju v okviru konference o prihodnosti Evrope. Pod točko razno pa načrtujemo še kratko razpravo o odnosih med Evropsko unijo in pa Švico. Še ena točka je, ki mi je ušla, in sicer odnosi med EU in združenim kraljestvom. Tudi o tem bo tekla razprava.

Zdaj kar se tiče prve točke, torej predstavitev prednostnih nalog predsedovanja naj pač poudarim, da je to nekako tradicionalna točka na septembrskem zasedanju ne glede na to, da smo državam članicam pravzaprav prednostne naloge predstavili že prej, že v maju, v juniju in skratka dobili tudi široko podporo tako da mislim, da glede na to, da so prednostne naloge tudi vam dobro znane, mislim da ni treba da jih tu nekako ponavljamo. Je pa ključno sporočilo seveda to, da imamo zelo široko podporo in kot ste lahko slišali tudi včeraj oziroma predvčerajšnjem ob nastopu predsednice evropske komisije in predstavitvi položaja oziroma stanja v Evropski uniji z njene strani se seveda tudi naše prednostne naloge zelo dobro skladajo z načrti, ki jih ima evropska komisija v naslednjem letu.

No, naslednja točka, ki bo na dnevnem redu je potem priprave na Evropski svet, ki bo potekal 21. in 22. oktobra. Predvidene teme bodo digitalizacija, potem koordinacija ukrepov v zvezi s pandemijo in pa priprava na vrh z državami ASEM in pa vrh vzhodnega partnerstva ter na zasedanje konference KOP 26 o podnebnih spremembah v Glasgowu. Tako kot je tudi praksa bo evropski svet razpravljal o aktualnih zunanjih političnih vprašanjih tako da pričakujemo razpravo o Afganistanu. Možno, da bo tudi razprava o Kitajski. Vsekakor pa tudi o vprašanje migracij.

Seveda bo naloga na zasedanju Sveta za splošne zadeve predvsem ugotoviti kakšna so stališča držav članic, kako gledajo na te teme zato da lahko pomagamo zasedanju Evropskega sveta pripravit čim bolj fokusirano tako da bodo voditelji lahko imeli učinkovito razpravo.

No, kar zadeva naslednjo točko, torej usklajevanje covid 19 seveda je to nekako že stalna točka tudi na Svetu za splošne zadeve. Gre predvsem v tem trenutku za izmenjavo različnih vidikih cepljenja, o izzivih, ki so v zvezi s tem pojavljajo, od oklevanja prebivalstva glede cepljenj, potem vprašanja dezinformacij, potem tudi vprašanja poživitvenih odmerkov. Skratka vse to vprašanja o katerih bo opravljena razprava seveda s ciljem, da imamo, da smo medsebojno dobro obveščeni in da imamo čim bolj harmonizirane politike. Možna je tudi razprava glede ukrepov oziroma morebitni potrebi po prilagoditvi ukrepov, ki torej se nanašajo na priporočila v zvezi s potovanji in pa priporočila tudi glede nadaljnjih ukrepanj v zvezi z epidemiološko situacijo.

Potem kar zadeva naslednjo točko, torej odnosov med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom. To bo predvsem evropska komisija tista, ki mora predstaviti, kakšno je aktualno stanje. Pričakujemo udeležbo podpredsednika Evropske komisije Maroša Šefčoviča, ki bo v predstavitvi se predvsem osredotočil na vprašanje izvajanje protokola o Irski in Severni Irski. Poročal bo tudi o nedavnih obiskih, ki jih je imel v Dublinu in pa Belfastu tako da seveda kar se tiče Evropske unije to ne glede na vse izzive, ki so ne pričakujemo razprave v smeri kakršnegakoli odpiranja ali ponovnega pogajanja z Združenim kraljestvom.

Gre pa seveda za to, kako znotraj obstoječih sporazumov poiskati rešitve, ki bodo življenjske in ki bodo nekako zagotovile neko čim bolj normalno življenje seveda s ciljem, da se ohrani mir in pa stabilnost in pa seveda neka visoka raven blagostanja tudi na Severnem Irskem.

No, naslednja točka je tudi tradicionalna za september zakonodajno načrtovanje vedno ta točka vedno sledi govoru o položaju v Evropski uniji, ki ga opravi predsednik oziroma predsednica evropske komisije. Gre za to, da se predstavi ključne zakonodajne akte oziroma vsebinske sklope, ki s katerimi bo evropska komisija v naslednjem letu nekako prihajala svojo zakonodajno pobudo. Pričakujemo, da bodo glede na seveda govor o položaju v Evropski uniji, da bodo prednostna področja predvsem evropski zeleni dogovor, potem vprašanje pripravljenosti na digitalno dobo in pa prilagoditve gospodarstva. Potem tudi na vlogi Evrope v svetu, spodbujanju evropskega načina življenja in pa nova spodbuda za evropsko demokracijo.

To so recimo osnovni sklopi, kjer pričakujemo, da bo šla razprava, tako da vse to pa seveda je zelo skladno s prednostnimi nalogami, ki so ki smo jih sprejeli tudi kot Slovenija za čas našega predsedovanja. Tako da, če grem naprej, kot vidite, bo zasedanje kar vsebinsko zelo zahtevno in obsežno.

Potem bo točka tudi o konferenci o prihodnosti Evrope. Tu bo predvsem na strani predsedstva to je mnenje, da nekako povzamem zadnje dogajanje od junijskega zasedanja sveta za splošne zadeve in da kolege obvestimo o aktualnem stanju razprav in pa morebitnih odprtih vprašanjih vse do naslednjega torej vse do zasedanja sveta za splošne zadeve pa bo seveda tudi v okviru konference še kar nekaj aktivnosti. Zdaj v teh dneh se ravno začenjajo državljanski paneli. Danes takoj po tem zasedanju bo zasedaj torej bodo zasedali sopredsedujoči izvršnem odboru, potem je pa v ponedeljek še zasedanje izvršnega odbora konference, tako da je visoka dinamika.

Ampak tisto, kar je najbolj pomembno je, da je razprava nekako vendarle se je prišla v to fazo, da postaja vsebinska, da so vključeni državljani in da se nekako uresničuje sam cilj tega procesa tako d mislim, da je tudi kot da smo tudi kot predsedstvo seveda v poletnih mesecih opravili veliko dela in zagotovili to, kar je bila naša osnovna nekako obljuba, da pridemo od prerekanja o sami organizaciji procesa na vsebinsko razpravo in to se zdaj tudi dogaja.

No, naj zaključim še s kratko predstavitvijo glede točk, torej točk, ki jih predvidevamo pod točko razno. Pričakujemo kratko poročilo o stanju odnosov med Evropsko unijo in pa Švico. Kot veste je Švica odstopila od pogajanj o okvirnem vseobsežnem sporazumu, ki bi na celovit način uredil odnose med Evropsko unijo in Švico tako da smo sedaj nekako v fazi refleksije, ko je potrebno ugotoviti kaj je naslednji korak in v tem smislu je seveda zelo koristno in je prav, da kot predsedstvo dajemo možnost, da države članice povejo tudi svoje poglede na naslednje korake in da komisija tu ima neko politično usmeritev kako ravnati.

Kot veste je skupni interes vseh nas Slovenije pa še posebej da najdemo rešitve, ki bodo tako v korist Evropske unije kot tudi v korist Švice nekako torej stanje kjer nekako ni pogajanj, vsekakor ne koristi ne eni ne drugi strani tako da pričakujemo zanimivo razpravo naslednjih korakih, ki jim bo seveda tudi služila evropski komisiji kot usmeritev za njeno delo.

Pričakujemo pa tudi kot eno izmed točk v okviru točke razno kratko poročilo o ministrskem srečanju EU med 7. Kot veste gre za neformalno obliko sodelovanja evropskih držav oziroma članic Evropske unije ki so se tudi sredozemske države. Ta oblika sodelovanja je izjemnega pomena tudi za Slovenijo, tako da pričakujemo tudi, da bo danes tudi za nas pomemben dan, kajti predsednik vlade se udeležuje zasedanja predsednikov vlad te neformalne skupine in to je nekako prvič, da je tudi Slovenija skupaj s Hrvaško vključena v ta format in to je na nek način priznanje za naše delo in pa tudi pač neko priznanje identitete sredozemske, ki jo Slovenija ima in seveda da lahko ob tem, da je hkrati seveda tudi da je srednjeevropska država lahko v tej skupini držav prispeva s svojimi pogledi k iskanju skupnih rešitev.

S tem zaključujem to kratko predstavitev. Naj morda za konec poudarim še to, da tu moramo pri vodenju teh sej seveda ravnati kot predsedniki, tako da nekako ne prihajamo v ospredje s svojimi nacionalnimi stališči ampak predvsem poskušamo stališča drugih držav nekako zbliževati in seveda ob tem nekako implicitno tudi zagotavljati, da so ta stališča tudi skladna seveda tudi z našimi predstavami do vseh odprtih vprašanj o katerih bo tekla razprava.

Hvala za vašo pozornost. Seveda pa v primeru vprašanj lahko nanje tudi odgovorim.