Hvala lepa. Ja najprej bi se rad zahvalil za te pozitivne ocene, ki jih je bilo kar nekaj slišati v izvajanju poslanca gospoda Černigoja, zlasti glede blejskega strateškega foruma in pa tudi konference o prihodnosti Evrope in seveda tudi drugih aktivnosti tekom poletja.

Zdaj nekaj vprašanj je bilo izpostavljenih. Kar zadeva, če grem po vrsti, Evropsko unijo in Združeno kraljestvo seveda je ambicija držav članic nekako, da ostanemo znotraj sporazuma, ki je podpisan in da se poišče fleksibilne rešitve za izvajanje. To mislim da moramo vztrajati pri bom rekel nekem pravnem okviru, ki ga imamo tako da na drugi strani pa seveda evropski komisiji je jasno kako sporočat, da je potrebno bit tudi fleksibilen ne nazadnje komisija tudi to dobro razume. Kot vemo je že 30. junija predložila sveženj ukrepov za reševanje nekaterih vprašanj vključno spremembo zakonodaje EU, tako da bi nekako zagotovili dolgoročno dobavo zdravil iz Velike Britanije na Severno Irsko, tako da je pa še drugo vprašanje, da seveda je treba biti pri teh dilemah zelo pazljiv in pač ne reagirati na vsa medijska poročanja, ker je ogromno tudi zavajanj.

Skratka treba je zelo natančno tudi spremljati kaj se res na terenu dogaja in kaj morda mediji malo pretiravajo, tako da v tem smislu seveda je bil zelo koristen obisk podpredsedniška komisija komisarja Šefčeviča na Irskem in pričakujemo njegovo poročilo in na osnovi tega potem razpravo.

Kot sem pa dejal o kakšnem morebitnem odpiranju protokola pa trenutno beseda ne poteka, ker oziroma beseda ne teče, ker smo prepričani, da zagotavlja dovolj fleksibilnosti za rešitve, ki so potrebne, če je le na obeh straneh volja, da se na njih dela. Tako da kar se tiče naslednjega vprašanja glede Zahodnega Balkana je bilo pač omenjeno torej nekakšna zadrega pri vprašanju širitve. Tu slovensko predsedstvo, torej to ni na dnevnem redu tega sveta za splošne zadeve. Smo v fazi priprav na vrh EU Zahodni Balkan, ki pa seveda ne bo širitveni vrh Gre za druga vprašanja tako da v ozadju in pa ves čas pa seveda tečejo prizadevanja za premike na posameznih področjih. Vemo točno kje so in smo tudi že o njih govorili v tem Državnem zboru, tako da nekako kot predsedstvo seveda pa ne želimo nekega javnega pritiska na kogarkoli, ker se mi zdi, d bi to lahko bilo samo kontra produktivno.

Seveda pa smo intenzivno v stikih z vsemi članicami in pa seveda tudi državami regije. Ne nazadnje tudi sam sem imel predvčerajšnjim sestanek z vsemi svojimi kolegi iz regije. Sestali smo se v Grčiji, tako da nekako delamo tisto, kar je v danih okoliščinah možno seveda ob zavedanju, da v EU potrebujemo eno širšo politično zavest ob pomenu širitve in upamo, da bomo s samim vrhom to tudi pripomogli.

Kar zadeva pa odnose s Švico naj poudarim, da ne gre zdaj bom rekel za neko nazadovanje v smislu da z odstopom od pogajanj nekako odpadejo vse pravne podlage za sodelovanje in tako naprej. Temu ni tako. Mi torej kot Evropska unija imamo vrsto sporazumov in v tem sporazumu je šlo za to, da se v te odnose vnese večja preglednost, da se te sporazume vključi v en okvir in d se morda naredi še kakšen korak naprej in seveda nekako ta pristop je se izkazal kot neuspešen iz različnih razlogov. Bolj bom rekel iz kakšnih političnih, tudi neposrečenih bom rekel neposrečenega pristopa na strani Evropske unije zlasti ko gre za vodenje pogajanj in pa komuniciranje.

Od teh pogajanj v javnosti, vemo da v Švici pač vsa takšna pomembna vprašanja na koncu pristanejo na referendumih in je tu ena bom rekel lekcija za naprej in mislim, da evropska komisija se tega zaveda. Tudi sami kot predsedstvo smo tu aktivni. Jaz se bom predvidoma že ta ponedeljek sestal s komisarjem Šefčovičem, ki je pristojen za to področje in bova govorila tudi o tem, kako bom rekel v nadaljnja pogajanja vstopiti bolj pripravljen tudi v smislu komunikacije za državljane, kajti rešitve, ki so na mizi so tudi njim v korist, ampak pogosto se državljani potem odločajo na podlagi nekih medijskih poročanj, ki s katerimi kjer je pogosto treba it aktivno z aktivno komunikacijo, da se kakšne stvari zanikajo, da seveda ogromno teh polresnic, lažnih novic, ki potem lahko vplivajo na odločitve in tu zlasti tu moramo pač nekako se teh novih pristopiti k dialogu o novem iskanju pač koraka naprej, bolj aktivno, bolj pametno.

Tako, da to lahko kot predsedstvo naredilo in to smer želimo tudi pomagati, da se ta pogajanja oziroma ta dialog ponovno vzpostavi. Je pa seveda škoda bolj v smislu, političnem smislu in pa smislu nekega prestiža večja, kot je gospodarska škoda, kajti to so stvari bolj ali manj nekako jasne. Res pa je, da imamo še nekatera odprta vprašanja, tudi v smislu plačil iz tega oziroma ja solidarnostnega sklada, kjer bom rekel mora tudi Švica opraviti svoj del domače naloge, tako da je še nekaj odprtih vprašanj zelo konkretnih, ki pa so seveda na torej na pogajalski mizi med evropsko komisijo in pa Švico, ne med torej države članice so samo tiste, ki usmerjajo komisijo kako ta pogajanja voditi.

Upam, da sem odgovoril na vsa vprašanja sicer pa z veseljem lahko še kaj dopolnim. Hvala.