Hvala lepa. Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci.

Tema današnje razprave Komisije za nadzor javnih financ so domnevne škodljive posledice političnega kadrovanja in sumi klientelističnega vplivanja na poslovne odločitve v podjetjih s kapitalsko naložbo države. Pri tem sklicatelji nujne seje na podlagi medijskih zapisov navajajo pretekle in sedanje primere kadrovanj in vodenja dnevne politike. Sistem korporativnega upravljanja kapitalskih naložb države od leta 2014 ureja Zakon o Slovenskem državnem holdingu, ki sledi smernicam OECD za korporativno upravljanje družb v državi lasti. Sledit(?) smernicam OECD je glavni cilj zakona zagotoviti, da se politika ne vmešava v vodenje družb v državni lasti. Zakon namreč predpisuje, da mora upravljavec državnega premoženja, to je SDH, delovati neodvisno in samostojno in da pri izpolnjevanju svojih nalog ni vezan na nobena navodila državnih organov ali tretjih oseb. Iz navedenega jasno sledi, da vlada ne sme vplivati in tudi ne vpliva na odločanje Slovenskega državnega holdinga. Tega ne spremeni niti dejstvo, da vlada izvršuje pravice delničarja SDH, saj gre za družbo z dvotirnim sistemom upravljanja, kjer vlada ločnica med organi nadzora in organi vodenja. Tako uprava SDH vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost. Vlada kot skupščina pri tem nima možnosti odločati o vsakdanjih poslih družbe, saj zakon eksplicitno določa, da skupščina ne more odločati o vprašanjih vodenja poslov, razen če to zahteva poslovodstvo. Vlada torej ne more in tudi ne odloča, kakšen posel naj SDH ali družba, ki jo ta upravlja, sklene in kakšnega ne. Takšen vpliv izključuje že omenjena neodvisnost SDH in njegove uprave, izključuje pa ga tudi dejstvo, da mora v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah član nadzornega sveta pri upravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe, s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Vlada tudi nima vpliva na imenovanje članov organa vodenja ali nadzora v družbah, ki jih upravlja SDH, saj upravljavska upravičenja, ki gredo družbeniku v taki družbi, izvršuje SDH. Seveda to ne pomeni, da vlada nima nobenega vpliva na upravljanje kapitalskih naložb države, vendar je ta vpliv strogo omejen z Zakonom o Slovenskem državnem holdingu in z Zakonom o gospodarskih družbah in se nanaša na širši vidik upravljanja, ki se določi z akti upravljanja. Tako vlada predloži v sprejem Državnem zboru strategijo upravljanja, ki določa razvrstitev družb na strateške, pomembne in portfeljske, opredeli razvojne usmeritve ter cilje za strateške naložbe. Na strategiji temelji letni načrt upravljanja, ki ga pripravi SDH in potrdi vlada. V njem se opredelijo podrobni cilji SDH pri upravljanju posameznih naložb ter ukrepi in usmeritve za doseganje teh ciljev. Vlada sprejme tudi merila za merjenje uspešnosti družb s kapitalsko naložbo države, ki opredeljuje tako finančne kot tudi nefinančne cilje družb. S sprejemom navedenih aktov upravljanja pa se vloga vlade konča. Tako vlada ni pristojna za to, da bi vplivala na upravljanje posameznih kapitalskih naložb, za kar je skladno z zakonom, akti upravljanja in merili pristojen Slovenski državni holding. Potrebno je pojasniti, da ima SDH skladno s 6. poglavjem Zakona o SDH, ki je bil pripravljen v sodelovanju s Komisijo za preprečevanje korupcije, že vzpostavljen sistem ukrepov za krepitev integritete in odgovornosti ter omejevanje tveganj za korupcijo, nasprotje interesov in zlorabo notranjih informacij pri upravljanju naložb države, ki med drugim vključuje pooblaščenca za skladnost poslovanja in integriteto, upravljanje tveganj in načrt integritete z mnenjem KPK, obveznost prijave neetičnega ali nezakonitega ravnanja ali vplivanja, zaščito prijaviteljev, dolžnost razkritja in izogibanja nasprotja interesov, nadzor nad premoženjskim stanjem članov organov vodenja s strani KPK.

Glede na izpostavljeno problematiko bi na koncu spomnili, da so bili v času prejšnjih vlad, v letu 2015 sklicane 24. izredna seja Državnega zbora v zvezi s kadrovanji SDH in DUTB, v letu 2016 30. izredna seja Državnega zbora na temo problematike upravljanja kapitalskih naložb države, in v letu 2018 41. nujna seja Komisije za nadzor javnih financ z zelo podobno tematiko, v okviru katere se je tedanji vladi med drugim priporočala preprečitev političnega vpliva interesov pri upravljanju državnega premoženja. In še glede na navedbe predlagateljev v zahtevi za sklic nujne seje, da se je v času te vlade zamenjala uprava SDH. Ta navedba ne drži, saj uprava SDH ni bila zamenjana, ampak sta njena člana, imenovana v času prejšnje vlade, odstopila na podlagi izsledkov neodvisnega zunanjega pregleda postopka prodaje naložbe Republike Slovenije v družbi Meta Ingenium, ki je ugotovil, da pri vodenju postopka prodaje ni bila zagotovljena največja mogoča dolžna skrbnost za zagotovitev pravilnosti postopkov in največjega mogočega ekonomskega interesa Republike Slovenije. Zaradi enakega razloga je odstopil tudi član nadzornega sveta SDH, ki je bil tudi imenovan v času prejšnjih vlad.

Hvala lepa.