Predsednik, hvala. Spoštovane poslanke in poslanci, cenjeni gostje, en lep dober dan v Državnem zboru.

Socialni demokrati smo skupaj s tremi partnerji sklicali to Komisijo za nadzor javnih financ pred enim mesecem, in sicer z eno točko: Škodljive posledice političnega kadrovanja in sumi klientelističnega vplivanja na poslovne odločitve v podjetjih s kapitalsko naložbo države. Tu naj na začetku takoj povem, da sem bil pred sejo deležen kritik enega od koalicijskih poslancev, da kradem čas, ampak mislim, da je ta tema tako pomembna, da se ji ne smemo izognit, kajti vsem nam mora biti v interesu, da tudi državna podjetja oziroma podjetja s kapitalsko naložbo države delujejo karseda dobro. Mi v trenutni opoziciji razumemo, da vladajoči želijo ljudi, na pozicijah ljudi, ki jim zaupajo, toda ko pa zaupanja pomeni več kot pa neka strokovnost posameznega kadra, pa seveda naletimo na probleme. In vse od prevzema oblasti trenutne vlade, koalicija, ki jo sestavljajo stranke SDS, SMC in NSi, seveda ob stalni podpori nacionalne stranke, Desusa ter obeh poslancev narodnih skupnosti, tiho, a zelo aktivno podpirajo prizadevanja za razgradnjo nadzornih mehanizmov in zniževanja standardov korporativnega upravljanja, kar seveda določenim izbrancem omogoča politično plenjenje, klientelizem, kadrovanje in tako naprej. Pri tem seveda ne prihaja le do okoriščanja posameznikov in njihovih omrežij, temveč zaradi nezadostno kompetentnih in zato politično nastavljenih kadrov nastaja tudi konkretna poslovna škoda na našem skupnem javnem premoženju. In ta slednja, najsi bo njen vzrok zloraba ali pomanjkanje kompetenc, pa na koncu vedno bremeni naše skupne javne finance, za katere skrbimo v tem Državnem zboru. In vse to se je pokazalo v prejšnji finančni krizi pred 10, 11, 12 leti, ki smo jo pričakali nepripravljeni. Takrat je volitve po 1. vladi Janeza Janše zmagal Borut Pahor in je imel tudi zaradi klestenja v gospodarstvu silne težave pri vodenju kasnejše vlade. In tovrstni vzorci delovanja zato niso eden od možnih hipotetičnih scenarijev, temveč so se, kot sem že omenil, že dogajali leta 2008. Se lahko spomnimo zlorab takratne oblasti in izčrpavanja Pošte Slovenije za izdajanje propagandnih brezplačnikov za takratno desno oblast oziroma takrat vladajočo stranko. In spomnimo se lahko posledic političnega kadrovanja v Intereuropi, ki je zaradi odločitev politično nastavljenega predsednika uprave, takrat Andreja Lovšina ustvarila več kot stomilijonsko izgubo in je podjetje skoraj pahnila v stečaj. Lastništvo takrat nad njo so morale prevzeti banke upnice, od katerih jo je nato pred dvema letoma, leta 2019 odkupila Pošta Slovenije. In vsi ti vzorci obnašanja, ki jih ponovno spremljamo pod to oblastjo, nakazujejo na povečano tveganje ter ponavljanje teh anomalij, ki so se v preteklosti že dogajale. In pri tem je posebej zaskrbljujoče dejstvo, da z zakonom o državnem holdingu vzpostavljeni nadzorni sveti in tudi drugi nadzorstveni mehanizmi ne preprečujejo tega neustreznega delovanja. Imenovanje vodilnih kadrov s političnim predznakom, ki zahtevane kriterije usposobljenosti izpolnjujejo le minimalno ali nepopolno, njihov namen pa je izvajanje povsem političnih ciljev, kar je očitno stalnica vlad, ki jih vodi trenutni premier, to je njegova tretja vlada. In vrsta dogodkov v zadnjih mesecih kaže, da so se ta ravnanja v tretje na žalost le in zgolj okrepila. In tu ne gre torej le za kontrolo tiskanih medijev, kar smo videli v prvi vladi z orkestrirano prodajo Mercatorja vladi bližnjega Istrabenza in tovarne Laško ter nakupom in prevzemom časopisa Delo, temveč gre o očitnem vladnem izčrpavanju neodvisnega STA, čez 4 ure imamo celo sejo o STA, teh hkratni vzpostavitvi lastnih medijev, seveda s pomočjo tujega kapitala še za popolni prevzem Pošte Slovenije, ki je nosilka logistike informiranja volivcev s strani političnih strank v volilnem obdobju, kateremu se neizbežno bližamo. In v zadnjem letu in pol delovanja te vlade smo namesto soočanja ali pa dobrega soočanja z zdravstveno krizo lahko zasledili celo vrsto kadrovskih menjav na vodilnih mestih raznih ustanov in državnih podjetij. To se pravi, ta vlada dela točno to, kar venomer očita levosredinskim vladam. In mi smo bili pod izjemnimi pritiski še 2 leti nazaj, ko smo bili v vladi, da kadrujemo nekompetentno, politično in tako naprej. Recimo zamenjala se je uprava Slovenskega državnega holdinga, ki jo zdaj vodi član SDS. SDH, ki je po zakonu SDH odgovoren za visoke standarde korporativnega upravljanja državnih naložb, pa pri vseh teh imenovanjih igra nenavadno pasivno vlogo oziroma je tiho. Tako na primer dopušča imenovanje vodstvenih kadrov, ki ne izpolnjujejo zahtevanih kriterijev, kot se to dogaja v primeru pošte, Petrola in tako naprej. V drugih primerih, na primer v Telekomu Slovenije je po menjavi nadzornikov s strani SDH prišlo do odstopov in blokade odločanja v nadzornem svetu, v javnost pa prihaja informacija o poslovnih odločitvah v škodo podjetja ter pritiskih za sklepanje poslov po prijateljski liniji. Za prvega nadzornika Luke Koper je bil na primer medtem imenovan osebni odvetnik premierja in seveda predsednika največje vladne stranke, nam vsem poznani Franci Matoz, kar je le eden od primerov, ko v tovrstne položaje kopičijo osebe v tesnih povezavah s trenutno oblastjo. Menjave vodstvenih kadrov niso vezane le na podjetja, ki so formalno v domeni neodvisnega upravljanja SDH. V Družbi za upravljanje terjatev bank, DUTB, kjer vlogo skupščine opravlja neposredno vlada, nadzor nad njo pa vrši Ministrstvo za finance, se je pričelo z menjavo neizvršnih direktorjev in imenovanjem novega glavnega izvršnega direktorja iz vrst SDS. Zatem je v upravnem odboru prišlo do serije odstopov in zamenjav, ki so se končale z imenovanjem, ne boste verjeli, že omenjenega Francija Matoza za neizvršnega direktorja in predsednika upravnega odbora DUTB. Po mojih informacijah to preiskuje tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Pri vsem tem ne gre zgolj za nedopustno nižanje kriterijev ter imenovanje strankarskih aktivistov na vodilna mesta v državnih družbah, kjer potem s svojo nekompetentnostjo povzročajo spore in seveda posledično tudi poslovno škodo. Dodatne skrbi povzročajo nekatera dejstva, ki napeljujejo na sum, da se tudi tokrat poskuša zlorabljati in izčrpavati državna podjetja za prikrito financiranje posameznikov in organizacij, ki so blizu vladajočim. In tveganja za oškodovanje javnih sredstev zaradi potencialnega okoriščanja posameznikov, zlorabe oblasti ali pa nekompetentnosti imenovanih vodilnih so torej povišane. Ne trdimo, da tako je, vendar pa faktor tveganja je izredno visok. In člani največje koalicijske stranke trenutno zelo, zelo koordinirano vodijo DUTB, SDH, pošto in Telekom Slovenije. In to je samo nekaj naštetih podjetij. Pri tem ne delujejo niti, na žalost, znotraj koalicijski nadzorni mehanizmi, saj manjši policijski partnerji, SMC, NSi, takšnim kadrovskim odločitvam in praksam ne nasprotuje. Na žalost jih podpirajo in v njih tudi verjetno sodelujejo. Tu naj samo omenim ustoličenje predsednika uprave Družbe za avtoceste DARS, ki je takrat, ko je še bil podpredsednik Nove Slovenije, postal predsednik uprave DARS. To samo po sebi ne bi bilo sporno, če ne bi ravno ta stranka imela v programu napisano, zagovarjamo umik države in politike iz gospodarstva. To govorim zato, ker ko se bo oblast ponovno zamenjala, ko bo prišla nova leva, bodo verjetno ta isti ljudje to ponovno zagovarjali, pa samo po sebi to kadrovanje ni sporno in tudi sam s predsednikom uprave DARS, moram povedati, sodelujem zelo korektno in je tudi zelo kooperativen. In tule, naštel sem že nekaj podjetij in tu naj še enkrat omenim Pošto Slovenije, ko je po zamenjavi vlade se je zamenjal tudi nadzorni svet Pošte Slovenije, ki je razrešil takrat dolgoletnega direktorja, ki je pošto vodil od leta 2012, do imenovanja tega novega pa naj bi njegovo mesto prevzela oseba, ki ne le, da ne izpolnjuje s statutom družbe predpisanega kriterija 5-letnih vodstvenih izkušenj v velikem podjetju, temveč v takem podjetju nima niti toliko delovnih izkušenj. In seveda pa je njegovo članstvo v vladajoči SDS. In v preteklih tednih so se potrdile tudi informacije, da iz uprave Pošte Slovenije sporazumno odhajata 2 člana, 2 člana pa sta že izstopila iz njenega že tako nepopolnega nadzornega sveta. In poslovodstvo družbe in njen nadzorni svet sta tako očitno razpadla. Kaj so razlogi in posledice, pa na žalost javnost ni obveščena. Naj se vrnem na Intereuropo. Pošta Slovenije je od leta 2019 večinski lastnik podjetja Intereuropa, ki je le stežka preživelo posledice zelo nestrokovnega vodenja v času prve vlade trenutnega premierja, ki jo je vodil že omenjeni Andrej Lovšin, še vedno pa gre za pomembno logistično podjetje, ki ima velik potencial in je ključen za konkurenčnost Pošte Slovenije v izjemno zahtevni logistični panogi. Začasni generalni direktor Pošte Slovenije je tudi, je hkrati tudi predsednik nadzornega sveta hčerinske Intereurope. In tudi nadzorni svet Intereurope je trenutno nepopoln, saj v njem manjka en član. In vse te kadrovske menjave so se seveda dotaknile tudi Telekoma Slovenije. V rekonstruiranem nadzornem svetu je kmalu prišlo do javnosti nepojasnjenih sporov in odstopov. Ti so naprej ohromili odločanje v družbi, nato pa na mesto predsednika uprave prinesli ponovno člana SDS. Za tem so se v javnosti začele pojavljati informacije o hitrih in pogostih kadrovskih menjavah v mnogih organizacijskih enotah in hčerinskih družbah Telekoma Slovenije. In v vseh teh primerih, ki sem jih zdaj na hitro naštel, moramo izraziti neko zaskrbljenost nad neaktivnost že prej omenjenega Slovenskega državnega holdinga SDH, ki bi kot aktivni upravljavec moral ukrepati za zavarovanje svojih delničarskih interesov, kot tudi seveda za zavarovanje javnega premoženja pred oškodovanjem, zlorabami ali izgubo ugleda, ki jih bosta podjetje in Slovenija kot poslovno okolje zagotovo deležna, če se takšne prakse nadaljujejo in širijo.

In naj zdaj za konec nekako povzamem razloge za sklic te seje. Kot prvo, od nastopa sedanje vlade je bilo na vodilna mesta v družbah s kapitalsko naložbo države imenovano veliko novih strokovno žal neprimernih oseb z jasnimi in članskimi povezavami z vladajočimi strankami in posamezniki, ki so jim blizu. To seveda ustvarja neko tveganje političnih pritiskov in zlorab. Tega ne trdim, vendar je faktor tveganja visok in glede na pretekle izkušnje nas je strah, da se bo to nadaljevalo in stopnjevalo. Kot drugo, nekateri od imenovanih ne dosegajo niti minimalnih predpisanih kriterijev za vodstvene položaje v takih podjetjih, pri drugih pa se pojavljajo informacije, da je njihovo izpolnjevanje kriterijev zgolj formalno, v obeh primerih pa se pojavlja seveda tveganje nastanka blokad v odločitvah in posledično spet poslovne škode na javnem premoženju. Kot 3, javnosti dostopne informacije v zadnjih dneh nakazujejo, da sta omenjeni tveganji realni. V posameznih podjetjih prihaja do sumljivih poslovnih odločitev, ki bi lahko povzročile poslovno škodo ali zlorabe javnih sredstev, v več podjetjih pa so uprave oziroma nadzorni svet nepopolni, odnosi med vodilnimi pa na nizki ravni, kar ponovno povzroča poslovno škodo. Vse javnosti dostopne informacije in medijski prispevki iz različnih virov nakazujejo na oblikovanje ozke skupine posameznikov, ki kopičijo nadzorne in poslovodne vloge v državnih podjetjih in medsebojno usklajujejo odločitve. Kot 5, odgovorni za nastali položaj na eni strani dopuščajo ignoriranje veljavnih predpisov in standardov, na drugi strani pa brezkompromisno podpirajo imenovanja kadrov, tesno povezanih z vladajočimi strankami. In na koncu lahko vidimo, da so določene značilnosti skupne, in sicer so to ignoriranje in nižanje vzpostavljenih kadrovskih standardov, imenovanje nezadostno kompetentnih kandidatov na vodstvene položaje, spore v vodstvenih in nadzornih organih, pogosto prihaja tudi do naknadnih zamenjav novoimenovanih, ker ti ne zmorejo ali ne želijo izvrševati zunanjih navodil, povečano je tveganje konflikta interesov, stalnica takih imenovanj so zlorabe ter poskusi prikritega financiranja vladajočih, slabe poslovne odločitve ne glede na to, ali so posledica zlonamernosti ali nekompetentnosti. In vsa ta ravnanja, ki sem jih naštel, nakazujejo na to, da si nameravajo na prej opisan način podrediti vse javno premoženje in vse javne sisteme. To seveda za nas predstavlja nedopustno tveganje za nastanek neke nepopravljive škode. Zato smo ocenili, da je Komisija za nadzor javnih financ nujno potrebna, da stanje ocenimo, da sprejmemo določene odločitve in da morebiti preprečimo škodo, ki bi lahko nastala, ker verjamem, da nam je vsem, ki sedimo tu, in tudi vsem ostalim v interesu, da ta podjetja delujejo dobro. Še enkrat ponavljam, samo kadrovanje ni problem, če je kadrovanje ljudi, ki so kompetentni in se, pod narekovajih, »spoznajo« na posel. Problem pa je, če potem kadrovanje pomeni poslovno škodo za ta podjetja, ker posledično to pomeni tudi škodo za javne finance in seveda državo. Naj bo to za ta uvod vse, pa bom potem v zaključku predstavil tudi 5 sklepov, ki smo jih oblikovali seveda z namenom, da takšna ravnanja v prihodnosti preprečimo.

Predsednik, hvala.