Hvala za besedo, spoštovana gospa predsednica.

Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani varuh človekovih pravic, kolegi iz drugih resorjev ter ostali vabljeni prisotni! Tudi letos je bila pripravi skupnega odzivnega poročila koordinirana s strani Ministrstva za pravosodje poročilo pa je seveda rezultat skupnega dela vseh resorjev. V okviru te svoje vloge si na ministrstvu stalno prizadevamo za okrepljeno zavedanje o pomenu medsebojnega sodelovanja. V skupnem odzivnem poročilu Vlade na poročila Varuha človekovih pravic za leto 2020 se tako odzivamo na dve poročili Varuha in sicer že 26 redno letno poročilo Varuha ter na posebno tematsko poročilo o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma. Letos je Varuh podal 116 novih priporočil, ki se nanašajo na Vlado. Glede statistike o novih priporočilih bomo glede na to, da od kar so bila podana še ni poteklo prav dosti časa zelo kratek.

Po oceni resorjev predstavlja 29 novih priporočil s stalno nalogo, 22 priporočil je bilo realiziranih. Še bolj pomembno kot statistika novih poročil pa je seveda statistika, ki se dotika preteklih poročil. Tukaj lahko vidimo, da je glede na oceno iz lanskega leta prišlo, kar 26 primerih do izboljšanja ocene. Glede ponovljenih priporočil je stanje torej naslednje. V celoti je bilo realiziranih 34 priporočil, kar je 16 več kot lani. Posledično se je znižalo delno realiziranih priporočil in sicer za 6 sedaj takšnih priporočil torej 48. Znižalo pa se je tudi število nerealiziranih priporočil in sicer iz 29 na 17. Statistika torej potrjuje premike v pozitivno smer. Po vsebini se priporočila predvsem dotikajo problematike revščine, prekarnega dela in dostopnosti pri uveljavljanju odškodnin žrtev kaznivih dejanj. Varuh opozarja tudi na okolijsko problematiko kot je obremenjevanje okolja s hrupom, sežig odpadkov, ureditev pravice do pitne vode na zakonski ravni, kar so zagotovo teme, ki so ključne za kvalitetno življenje v prihodnosti. Pozabiti pa ne smemo tudi na najranljivejše zlasti pravice invalidov, otrok in posebej otrok s posebnimi potrebami, oseb, ki pristajajo kazen zapora pa seveda javno zdravstveni sistem.

Preden zaključim želim izpostaviti še nekaj pozitivnih primerov uresničevanja varuhovih priporočil, ki jih lahko zasledimo v skupnem odzivnem poročilu Vlade in se nanašajo na pravosodje. V letu 2021 je bil sprejet Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v Hiši za otroke, s čimer je realizirano priporočilo številko 36 iz leta 2019. Zavod za prestajanje kazni zapora Dob je v letu 2021 dodatno uredil prostore, kjer bodo lahko nastanjene osebe, ki zaradi starosti, bolezni, invalidnosti ali druge oviranosti potrebuje posebne pogoje, s čimer je realizirano priporočilo številka 73 prav tako iz leta 2019. Končno je Ministrstvo za pravosodje uresničilo tudi priporočilo številka 51 iz leta 2013 s tem, ko je v praksi zaživela spletna dražba v izvršilnem postopku. Ko sem že povedal je del skupnega odzivnega poročila Vlade tudi odziv na varuhovo poročilo o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma. Odzivno poročilo Vlade je v tem bistveno manj obsežno. Navedena je posledica dejstva, da tudi Varuhu poročilo glede nalog državnega preventivnega mehanizma ne podaja končnih priporočil pač pa jih podaja tekom leta. Poda jih torej neposredno po obisku posameznega kraja odvzema prostosti. Pristojni resorji oziroma naslovniki priporočil pa tudi sproti podajajo svoja pojasnila. Po obisku 51 krajev odvzema prostosti v letu 2020 je Varuh tako podal skupaj 329 poročil, od katerih je polovica že realiziranih.

Da ne bom predolg. Danes so z menoj tudi predstavniki drugih vladnih resorjev in če bo potrebna kakšna dodatna obrazložitev s posameznega področja vam jo bodo tudi podali.

Hvala za pozornost. Toliko uvodoma.