Hvala lepa za besedo.

Spoštovana predsedujoča, spoštovani varuh človekovih pravic, članice in člani Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, spoštovani vsi ostali prisotni!

Dovoli mi, da na kratko predstavim skupno mnenje pristojne Komisije za državno ureditev in zainteresirane Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide k predložnemu letnemu poročilu Varuha za leto 2020.

Komisiji sta se s poročilom seznanila na skupni seji 22. septembra. Komisiji sta Varuhu izrekla pohvalo za dobro strukturirano in obširno poročilo, ki je kot vedno dober pregled stanja v naši družbi tokrat pa še posebej jasno kaže kako je epidemija Covid-19 vplivala na vsa področja življenja in pustila mnoge negativne posledice za posameznike in družbo. Komisiji sta se v razpravi dotaknile zgolj nekaterih področij in sicer obsežnega Varuhovega poročila. V skupnem mnenju posebej izpostavljata področje invalidskega varstva, kateremu je v zadnjih dveh letih Varuh posvetil občutno več pozornosti kot v preteklih mandatih, kar je pohvalno predvsem pa pomembno za tiste, kateri tegobe invalidnosti nosijo skozi življenje. Komisiji ob tem pozivata vse državne organe, da se aktivno vključijo v razrešitev problematik, na katere opozarja Varuh v zvezi s kršitvami človekovih pravic, ranljivih skupin, saj se bo s tem lahko v pomembni meri izboljšala kakovost njihovega življenja. Komisiji tudi podpirata prizadevanje Varuha za spoštovanje odločb Konvencij Združenih narodov o pravicah invalidov, ki jo je Državni zbor ratificiral že davnega leta 2008. Dvomita pa v ustrezno predlagane rešitve, da bi vlogo organa za spremljanje izvajanja Konvencije o pravicah invalidov prevzel Varuh. Slednje bi lahko organ Varuha po nepotrebnem še dodatno obremenilo prav tako pa že obstaja organ ustanovljen na podlagi Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, ki zadnje dva mandata več kot učinkovito opravlja svoje pristojnosti v zvezi z uresničevanjem določil Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov to je namreč Svet za invalide Republike Slovenije katerega dodatno vrednost brez doma predstavlja neposreden stik z invalidi preko predstavnikov invalidskih organizacij pa tudi posreden stik preko relevantnih institucij in ministrstev, ki se ukvarjajo z invalidsko problematiko in imajo v navedenem svetu prav tako svoje predstavnike.

Ključnega pomena pri oblikovanju katerihkoli ukrepov je namreč upoštevanje potrebe tistih, na katere se nanašajo. Kot je bilo opozorjeno v mnenju se sicer aktualni Varuh človekovih pravic zelo dobro zaveda vseh izzivov na tem področju ni pa nujno, da bo tako tudi takrat, ko bo to mesto prevzel kdo drug in bodo morebiti v ospredje prišle druge teme in ostalih varuhovih pristojnosti. Komisija še posebej opozarja tudi na sistemsko anomalijo, ki je bila zaznana v praksi lokalne skupnosti. Nekatere med njimi namreč sofinanciranje posebnih socialnih programov pogojujejo s sedežem posamezne invalidske ali humanitarne organizacije v posamezni občini. Glede na to, da je v Sloveniji 212 občin bi bilo zagotovo neracionalno, če bi imela vsaka od invalidskih ali humanitarnih organizacij fizični sedež v vsaki občini. Osebe z različnimi vrstami invalidnosti lahko, zaradi tega ostanejo brez pomoči, zato komisiji pozivata Varuha, da v letu 2021 aktivno pristopi k razrešitvi navedene problematike in je tudi vzpostavi v poročilu 2021.

Komisiji opozarjata tudi na problem nasilja v družini, saj se stopnja nasilja v času epidemije v družinah povečala. Po drugi strani pa se je, zaradi obremenjenosti zdravstvenega sistema in izobraževalnega sistema dostopnost pomoči za žrtve zmanjšala. Pri tem izpostavljata še vedno nerešen problem pomanjkanja kliničnih psihologov, ki terjajo usklajeno medresorsko sodelovanje. Prav tako pa podpirata priporočilo Varuha številka 5, ki poziva Vlado k rednemu izvajanju raziskav o pojavnosti nasilja nad ženskami in v družbi. Glede na to, da je bila zadnja Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini sprejeta za obdobje 2009-2014 bi bilo po mnenju komisij nujno čim prej pripraviti novo. Komisiji ponovno kot že več let zapored ugotavljata, da problematika lastništva vseh kategoriziranih cest, ki potekajo po zasebnih zemljiščih še vedno ni rešena. Tako Državni svet kot Varuh na to težavo opozarjata že leta. Državljanom so v tem primeru kršene človekove pravice, saj njihova zasebna lastnina ni pravno zavarovana hkrati pa prihaja do številnih težav na mikro ravni, ki segajo od prepovedi odprave kategorizacije javnih cest, težav pri umeščanju infrastrukture v prostor, težav pri pridobivanju službenosti, omejevanju uporabe cest in posledično omejevanje razvoja občin. Lokalne skupnosti navedenega problema, zaradi finančnih in kadrovskih omejitev same ne morejo rešiti, zato pozdravljajo Varuhovo priporočilo številka 120, ki priporoča Vladi, da naj pripravi, sprejme in zagotovi izvedbo konkretnih ukrepov za ureditev lastništva vseh kategoriziranih cest, ki potekajo po zasebnih zemljiščih.

Toliko, spoštovane poslanke in poslanci, dragi gostje na kratko iz našega skupnega mnenja. Hvala za vašo pozornost. Varuhu pa želimo še naprej uspešno delo.

Hvala.