Najlepša hvala. Spoštovani poslanci in poslanke.

S področjem cepljenja se osebno ukvarjam že 30 let. Bila sem med drugim koordinator za cepljenje 14 let na bivšem Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana. Zadnjih 20 let pa vsak dan prostovoljno odgovarjam na vprašanja iz javnosti preko foruma cepljenja med.over.net. Zakaj to razlagam? Zato, ker z dolgoletno komunikacijo z ljudmi spoznaš njihove dileme, strahove, vprašanja, pogosto tudi silne zmote in predsodke, ki jih ti ljudje v zdravstveni ordinaciji, ko pridejo k zdravniku, sploh ne zastavijo. Zato, če želimo res doseči to cepljenje in precepljenost, kjer je pravzaprav dolžnost in pa nujnost praktično vsakega med nami, da to naredi, moramo ves čas pojasnjevat, pojasnjevat in pojasnjevat dileme ljudem, jim razlagat, kaj je tukaj dobrega. Kot je že kolega Krek prej izpostavil, imamo seveda v Sloveniji dolgoletno zgodovino obveznega cepljenja za večino otroških nalezljivih bolezni. In zato moramo vedet, da je precepljenost proti boleznim, kjer je bilo cepljenje v tem času le priporočeno, pa čeprav je bilo plačano s strani ZZZS, že ves čas mnogo nižja, kot je bila proti tistim boleznim, kjer je bilo cepljenje obvezno. To vemo tako za primer gripe kot za primer HPV, cepljenje pri deklicah v 6. razredu osnovne šole. Dejansko gre za filozofijo ljudi oziroma za dojemanje ljudi, kaj cepljenje je, oziroma prej je bilo tudi rečeno, da je cepljenje dejansko vrednota. In ravno v tem času nam je Covid prinesel nov pristop in novo zavedanje, da bo potrebno vendarle s področja obveznosti najbrž po zgledu mnogih zahodnoevropskih držav nekako priti na visoko priporočeno cepljenje, kjer se posameznik, ki je osveščen, res sam odloči s svojo pač zdravstveno pismenostjo in osveščenostjo, da se cepi. O tem smo tudi v zadnjih 30 letih veliko razpravljali v javnih skupinah, vendar je nekako vedno prevladalo mnenje stroke, strokovnjakov s področja infektologije, imunologije, pediatrije predvsem, pa seveda tudi epidemiologije, da tega seveda ne moreš storiti čez dan, čez noč, preiti iz obveznega cepljenja na neobvezno cepljenje priporočeno, ker so za to potrebna velika finančna sredstva, veliko kadrovskih virov, le-teh pa seveda ni bilo, ker pač cepljenje, ker neke hude epidemije v zadnjih 20 letih pač ni bilo v takem obsegu, ni bila prioriteta razmišljanja. In zaradi tega smo se zmeraj bali, da v primeru, če bi prišli iz obveznega na neobvezno cepljenje, da bi padel delež nujno potrebno precepljenih oseb in bi se spet nalezljive bolezni pojavljale. Namreč za to, da se ljudje res cepijo, so potrebne cepilne kampanje, ki seveda naslavljajo različne javnosti, so seveda drage, zahtevajo tudi stalno angažiranje mnogih strokovnjakov, še zdaleč ne samo zdravnikov, ampak mnogih drugih komunikologov, pa tudi predstavnikov raznoraznih zainteresiranih skupin, ker namreč, če se tega ne komunicira, vemo, da neodgovorjena, pa slabo pojasnjena vprašanja puščajo prostor za razlago vsem ostalim. Puščajo manipulacije, puščajo dvome, zdaj vedno imamo odprt Facebook, splete in tako naprej. In skratka, do pravih odgovorov ne pride. No in z vsem tem smo se seveda srečali tudi pri obvladovanju pandemije Covid-19. Nekaj dilem, ki so se stalno pojavljale, pa jih je prej zelo lepo naslovil že kolega Rozman, je bil ta, ves čas je nujno potrebno poudarjati, da je cepljenje eden izmed ključnih potrebnih ukrepov za obvladovanje epidemije, seveda pa ni edini ukrep in ga je zato treba tudi stalno izvajati v sozvočju z vsemi ostalimi. Ni samo cepljenje ukrep, tudi vsi ostali so, kaj jaz vem, to, da bolni ne hodimo k ranljivim, da zračimo prostore, da si roke umivamo, da higieno kašlja spoštujemo in tako naprej. Predvsem je pa ob tem ukrepu ves čas treba delati na osveščenosti prebivalstva o načinu širjenja, načinu preprečevanja nalezljivih bolezni, da ljudje to razumejo in da potem tudi izvajajo. Številne študije so pokazale, da ima pa pri samem dojemanju cepljenja ključno vlogo zdravstveni delavec prvega stika oziroma njegov osebni zdravnik pri starejših, ker se je pokazalo, da se, ni študije še, je že 10 let stara, večina starejših oseb za cepljenje odloči zato, ker je od družinskega zdravnika dobil to sporočilo. Nadalje, ker so bile tudi težave zdaj pri sami pandemiji, je tudi to sporočilo, ki ga je tudi že kolega pred mano naslovil, cepljenje seveda ni absoluten ukrep. Okužijo se lahko, zbolijo tudi cepljeni, je pa delež okužb, zato je bistveno bolje vedno govoriti o deležu in ne o absolutnih številkah, delež okužb pri cepljenih je bistveno nižji kot pri necepljenih, poleg tega je pa predvsem manj hospitalizacij, pa manj je težkih potekov. Ja in kroženje virusa se bo upočasnilo takrat, tudi to je treba vedno znova naslavljat, ko se bo močno povečal delež prebivalstva, ki za okužbe niso več dovzetni in to v nekem danem trenutku, ne v daljši časovni premici, ampak v nekem trenutku. To pa seveda dosežemo s prebolevnostjo in pa s cepljenjem. Prebolevnosti si zaradi hudega poteka pri starejših prebivalcih, pri rizičnih prebivalcih v velikem obsegu seveda ne moremo in ne smemo privoščiti, lahko pa seveda dosežemo večje število cepljenih. In zaradi tega je treba ves čas delat. Ne glede na to pa, da smo se zdaj v zadnjih času, to smo tudi že slišali, srečali s PCT pogojem in silnim pritiskom na cepilne centre, moramo vedeti, da se, tako kot smo tudi že slišali, v večini zdajle hodijo cepit mlajša populacija. Jaz živim zraven zdravstvenega doma na Metelkovi, zjutraj sem naštela tisoč 11 ljudi v čakalni vrsti pred cepilnim centrom. Ampak po izgledu je šlo predvsem za mlajše osebe, mi pa moramo vedeti, da moramo nekako doseči in cepit osebe, ki so starejše od 60 let, ki imajo, ali pa 50 let, ki imajo kronične nalezljive, ne nalezljive bolezni, torej ki so bolj ranljive in ki so tisti, ki hodijo v bolnišnice in potem tudi pospešeno umirajo. Zato mislim, da je naloga vse skupnosti, da vložimo dodatne napore, da se res še prvenstveno in dodatne ukrepe usmerja tudi za doseganje teh skupin. In seveda čisto za konec, prav vsak, ki se lahko cepi, lahko prispeva k temu, da se delež dovzetnih oseb za širjenje zmanjša. In zato je tako pomembno, da se nas cepi čim več, da virus ne bo dosegel tistih, za katere res nočemo, da jih doseže.