Spoštovani, najlepša hvala in najprej lepo pozdravljeni.

Zgodbo okoli cepljenja o Covidu bom skušal predstavit skozi oči specialista pulmologa in pogleda na epidemijo s tem novim virusom in seveda s tem, v kateri fazi se trenutno nahajamo. Bom začel kar, ne bom predolg, ampak bom vseeno zapeljal zgodbo od začetka. Se pravi, treba je vedet, da pri nas imamo več 10 respiratornih virusov, s katerimi se srečamo kot otroci. Praviloma ne prebolimo posebno hude okužbe. Dobimo neko imunost, ki je bolj ali manj trajna, potem pa to imunost obnavljamo tekom celega življenja skozi razne viroze, prehlade in podobna obolenja. SARS-2, novi Covid je prišel k nam kot vsiljivec v ta ekosistem, kar pomeni, da lahko v zelo kratkem času zbolijo vsi, od mladih do starih, s tem da je celotna populacija ne imuna in predvsem z leti je možnost za težek potek bolezni bistveno večja, kar smo videli. In seveda pomeni enormno obremenitev družbe in pa tudi zdravstvenega sistema, ki bi ob nekem nekontroliranem poteku lahko tudi za leto ali dve bil izredno nefunkcionalen, če bi se v kratkem času veliko število ljudi zglasilo v bolnišnici. Ta novi Covid virus je izredno težaven, ker je po eni strani dovolj blag, da se mnogi ljudje čutijo od njega neogroženi, in seveda dovolj resen, da je, čeprav v relativno odstotnem številu je relativno majhno število ranljivih, je po absolutni številki to zelo velika številka in nas lahko povsem zablokira, tako kot smo že v nekaterih državah tudi videli. In nas seveda razdvaja. Če bi prišel nek virus v smislu črnih koz, kjer bi bila smrtnost, obolevnost, težave veliko večje, bi verjetno tudi bolj enotno pristopili k temu reševanju. Kaj tukaj narediti, bom predstavil čisto na kratko v 3 plasteh. Prva plast, kako se pred takimi okužbami ščititi, je seveda ta osebni nivo, da se zmanjša oziroma skuša čim bolj zmanjšat število kontaktov med ljudmi. Takrat, ko so pa kontakti potrebni, se pa mora zmanjšat učinkovitost prenosa, se pravi efekta tega kontakta. Zato smo seveda priporočili, da se ljudje čim manj srečujejo, da ob teh kontaktih nosijo maske in da imajo čiste roke in s tem bistveno znižajo verjetnost, da se bodo okužili. Druga stopnja je zgodnje testiranje in izolacija obolelih, da ne morejo okuževat naslednji naprej, in pa seveda sledenje kontaktov ter karantena, da tisti, ki so bili že izpostavljeni in lahko tudi zbolijo, ne bi pravzaprav okužili naslednjih. Potem pa imamo tukaj tretji nivo, tukaj so pa cepiva in zdravila. Zdravil zaenkrat še ni, cepivo pa dokaj dobro, moram reči, celo boljše, kot sem pred letom pričakoval, letom dni pričakoval, da bo. Kar se tiče cepiva, si moramo tukaj seveda biti iskreni, povedati resnično zgodbo o vsem tem. Tako da cepivo ni 100-odstotno, ampak seveda ima veliko korist pred tem, kot če ga ne bi uporabljali. Pa začnimo od začetka. Cepivo je bilo razvito proti originalni verziji virusa iz Wuhana, tako da vse te različice, ki so prihajale za njo, so bolj ali manj mutirale in nekatere so bolj ali manj seveda dovzetne za učinek cepiva. Se pravi, zadnja varianta delta nekoliko uhaja izpod tistih osnovnih prvih odstotkov, ki smo jih dobili iz časa prejšnjih valov glede testiranja virusa, se pravi nekoliko manj zanesljiva, ampak še vedno zelo uporabna. Potem druga stvar, o kateri veliko govorimo, pa je ne maramo preveč, so stranski učinki. Stranki učinki so 2 tipov, moramo jih ločit. Prvi so pričakovani učinki. Vedeti je treba, da vsako cepljenje, tudi za Covid je pravzaprav simulacija okužbe. Tukaj damo v obliki cepiva v telo neko snov, ki bo izzvala imunski odgovor, ampak ne povzročijo bolezni, treba je poudarit, ne povzročijo bolezni, čeprav imunski odgovor se pa nanjo odzove kot na vsak drug tujek in naredi svojo aktivacijo in pa obrambno, opravi svojo obrambno funkcijo s tvorbo različnih celic, citokinov in telokinov in na koncu tudi protiteles. In tisto, kar velika večina čuti kot stranski učinek, pač to neugodje, bolečina na mestu vboda, kratkotrajna vročina in tako dalje, je pravzaprav posledica aktivacije imunskega sistema, ki tvoji efektivno obrambo. In to ne moremo šteti kot pravi stranski učinek. Res pa je, da pri cepivu imamo pa dejanske stranske učinke, ki so pa relativno oziroma zelo redki, ranga od nekje 1 na 100 tisoč, do 1 na milijon, ki pa so tisti, ki jih recimo potencialno cepivo res povzroča, to so razne oblike strdkov, tudi endokarditis. Vendar seveda tukaj spet postavljamo stvari na tehtnico, ko imamo resnično okužbo z virusom, koliko je tam pravzaprav teh učinkov same okužbe, od samih strdkov, ki smo jih pri nas opazovali, pri enem bolniku na 15 resno življenju ogrožajoče strdke, okvare pljuč, tudi trajne okvare pljuč in še vsega ostalega. Se pravi, ko damo to dvoje na tehtnico, seveda cela zgodba govori v prid cepiva. Potem seveda moramo glede na to, da cepivo okužbe v 100 % ne preprečuje, je treba potem tudi nekako si naliti čistega vina in povedat, da s tem, kar danes vemo, neke populacijske ali čredne, kakršnokoli že imenujemo to imunost, ne bomo uspeli doseči, tako kot pri nekaterih boleznih, ki jih cepivo praktično v 100 % prepreči, kot recimo polio virus, črne koze in podobno. Zato je namen tega cepljenja predvsem ta, da v veliki meri znižamo verjetnost, da se bodo izpostavljene osebe okužile, ko bodo v stiku s kužno osebo, čeprav ne 100-odstotno, ampak veliko verjetnost, v velikem odstotku vendarle ne bodo zbolele, če pa bodo zbolele, bo klinična slika milejša, jo bodo lahko preboleli doma oziroma bo veliko manjša potreba potem s sprejetjem v bolnišnico ali da imajo zelo neugoden izid. Tako da pravzaprav zgodba o tem, da ko se v 70 % precepimo in da bomo potem kolektivno imuni, tukaj verjetno ne bo držala, ampak je treba seči nekoliko dlje in skušat doseči celotno ranljivo populacijo, pa morda še nekoliko več, da pravzaprav se izognemo tem obremenitvam, o katerih govorimo, za zdravje splošne populacije, to je sistem, ki ga imamo. Se pravi, da bodo ljudje vendarle, tudi če bodo zboleli, toliko se že srečali, toliko že pripravljeni na to bolezen, da bodo lahko bolezen preboleli doma kot tudi ostale viroze, s katerimi se srečujemo praktično že od rojstva. In verjetno tudi v nekaj letih se bo to zgodilo, ko bomo bodisi precepljeni ali preboleli, bo pač ta SARS-COV-2 verjetno še eden iz arzenala teh virusov, ki jih že zdaj poznamo, ampak do te točke moramo najprej še priti. Zato sem jaz tukaj, da poudarim, velik podpornik cepljenja, bi se pa izogibal pač tem dikcijam, da potem bomo bolezen premagali, ne bo je več. Ta bolezen bo med nami ostala, samo nekako jo je treba kultivirat, da pridemo do tistega časa, ko bo to res samo še eden od virusov, ne pa na tej točki, kjer smo še danes, kjer pravzaprav je to resna grožnja za javno-zdravstveni sistem. Toliko. Še enkrat vabim vse k cepljenju.

Hvala lepa za besedo.