Lep dober dan, spoštovane poslanke, poslanci, gospa predsednica, vabljeni gosti. Hvala za besedo.

Glede na temo oziroma »statement«, bom rekla, ki ga odbor želi zavzeti v smislu dajanja podpori večji precepljenosti v slovenskem prostoru, dovolite vendarle, da nekoliko širše orišem problem Covid okužb oziroma pandemije in epidemije v Sloveniji. Odkar je ta vlada se seveda poleg ostalega vse delo in vsi ukrepi, ki jih vlada sprejema, usmerjeni v to, da družba čim bolj normalno funkcionira in da naš zdravstveni sistem ne klecne pod bremenom Covid bolnikov, kar se je dogodilo tudi v nekaterih drugih državah, kjer njihov zdravstveni sistem ni zmogel obvladovati okuženih pacientov in so potrebovali pomoč drugih držav članic, tako da so bili vršeni tudi transporti pacientov iz ene v drugo državo. Torej epidemija Covid-19 je pred nas postavila zelo veliko izzivov, vprašanj ter izrazito zaznamovala naše zasebno, družbeno in gospodarsko življenje. Slovenski sistem zdravstvenega varstva se sooča z okoliščinami, ki jih do sedaj še nismo imeli in pred katerimi so klecnile torej, kot uvodoma rečeno, tudi mnogo bolj razvite države Evropske unije. V Sloveniji smo uspešno preprečili razpad zdravstvenega sistema. In tudi zaradi požrtvovalnega dela zdravstvenih delavcev in sodelavcev zmogli, da so vsi Covid bolniki bili deležni ustrezne zdravstvene oskrbe. Zdravstveni sistem se je prilagodil, še posebej primarno zdravstveno varstvo je odigralo izredno pomembno vlogo pri obvladovanju epidemije. Zdravstveni domovi so postali vstopne točke za varno obravnavo v zdravstvenem sistemu, mesta množičnega testiranja in množičnega cepljenja. Cepljenje se od takrat dalje uspešno izvaja v cepilnih centrih, torej od 28. decembra lanskega leta smo pričeli s cepljenjem pri najbolj ogroženih v domovih za starejše in kasneje se je nadaljevalo cepljenje v cepilnih mestih, ki so bili organizirani pri zdravstvenih domovih. V delovanje cepilnih centrov so se vključevali vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti, tudi koncesionarji. Cepilni centri na območju, ki ga pokrivajo, koordinirajo cepljenje in izvajanje cepljenja v glavnem poteka nemoteno in tekoče. Tukaj bi rada izpostavila izredno sodelovanje Nacionalnega inštituta za javno zdravje in tudi drugih deležnikov civilne zaščite, Rdečega križa in ostalih civilnih organizacij, ki so bile zelo pomembne pri obvladovanju epidemije na terenu. Mogoče še na kratko, kakšno je stanje epidemije v zadnjem tednu. Torej zadnji teden beležimo dnevno incidenco okuženih nekje med tisoč 12 in tisoč 392. 7-dnevna incidenca je 122 na dan, 14-dnevna incidenca pa je žal v temno rdečem območju, in sicer 589 na 100 tisoč prebivalcev. Na včerajšnji dan smo imeli 348 hospitaliziranih bolnikov, od tega jih je bilo 88 v enotah intenzivne terapije. In kot je bilo že uvodoma poudarjeno, ja, med njimi so tudi polno cepljeni pacienti. In bi poudarila tukaj statistiko, da je po podatkih, ki smo jih pridobili od bolnišnic, v intenzivnih enotah približno 10 % tistih, ki so bili cepljeni in so oboleli za resno obliko, potem imamo pa med hospitaliziranimi na ostalih Covid oddelkih približno 20 % takih, ki so bili deležni polnega cepljenja. Torej v luči števila cepljenih Slovenija je namreč dosegla precepljenost starejših od 18 let kar v 60 % in starejših od 18 let pa 54 %. Mislim, da je napaka. Od 12 let 54 %. Najvišji delež precepljenosti je v starostni kategoriji med 70 in 74 let in predstavlja kar 80 % precepljenosti. Nekatere regije izrazito izstopajo in je ta delež res na visoki zavidljivi ravni, kar bi bil pravzaprav cilj za celotno populacijo in za celotno Slovenijo. Žal Slovenija nekoliko zaostaja za precepljenosti v državah Evropske unije. Torej s 1. odmerkom je v državah Evropske unije precepljenih 78 %, polno cepljenih pa je 71,6 %. Tukaj mora Slovenija seveda še mnogo nadoknaditi. In izpostavila pa bi, da so tiste države članice, ki dosegajo zelo visoko precepljenost, torej nad 82 %, med njimi so recimo Švedska, Danska in Portugalska, te države pa so te Covid omejitve in ukrepe, kot jih imamo recimo še pri nas, lahko odpravile. Seveda, ko govorimo o precepljenosti, se soočamo s problemom, da seveda cepiv na začetku ni bilo dovolj. Mi smo dobili, Slovenija je pridobivala cepiva skladno z evropsko pogodbo, kjer je Evropska komisija v imenu držav članic podpisovala pogodbe in je bila distribucija cepiv vnaprej dogovorjena glede na število prebivalcev. In Slovenija dobiva od začetka, kar se pač distribuira cepivo, dobiva 0,47 % cepiv, torej toliko, kot imamo pač v masi evropske populacije tudi delež prebivalcev. Vsi se spomnimo začetka cepljenja v decembru lanskega leta, ko smo najprej pristopili k cepljenju teh najbolj ogroženih v domovih za starejše, ker smo imeli tam res izrazito slabo sliko obolelosti naših starejših. In kasneje smo se soočali še vedno s pomanjkljivo dobavo cepiv in zato je seveda bilo potrebno pripravit strategijo cepljenja in vlada je na predlog NIJZ pač sprejela strategijo cepljenja, in sicer prvič 3. decembra lanskega leta in kasneje se je glede na dotok cepiv in potek same epidemije ta strategija cepljenja 7-krat dopolnila. Razlog za dopolnjevanje je seveda med njimi ta, da najprej nismo imeli zadosti razpoložljivih cepiv, da je bilo potrebno identificirat najbolj ogrožene skupine, to so starostniki po določenih kategorijah in kronični bolniki, ki so med bolj ranljivimi. Tako smo doživeli, da so se seveda te strategije dopolnjevale. V enem trenutku smo se obrnili tudi, da je potrebno pocepit kritično infrastrukturo, ker od slednje zavisi seveda funkcioniranje države. In seveda imeli smo še nekatere, ki so odzive, oziroma strategije, ki so v javnosti naletele na veliko kritik, recimo ko smo se odločili, da cepimo vse tiste nastopajoče na Olimpijskih igrah in recimo maturante. Tukaj je bilo vodilo svetovalne skupine vlade in ministrstva, da so to pa tako posebni dogodki v življenju posameznikov, bodisi maturanti, ki je enkratni življenjski dogodek, ali pa udeležba na Olimpijskih igrah, da pač je država prisluhnila tudi individualnim skupinam, ki pa so seveda pomembni v naši državi. Določen trenutek nekje v maju pa je dobava cepiv seveda stekla in v Sloveniji so se začela kopičit cepiva. Skladno z razpoložljivimi cepivi se je spreminjala strategija, tako da se cepljenje omogočalo v nekem trenutku tudi brez naročanja in da je postala izbira cepiva svobodna izbira vsakega posameznika. Seveda je vlada in Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z nacionalnim inštitutom za javno zdravje naredilo res veliko naporov in za tole današnjo sejo sem si dovolila, da so mi sodelavci pripravili res po datumih in po številkah vse aktivnosti, ki so bile izvedene na Ministrstvu za zdravje, seveda pa je bila usmeritev sklep vlade z dne 21. 6. 2021. Aktivnosti z vsemi deležniki na terenu, zdravstveni domovi, bolnišnice, civilna družba, študentske organizacije, teh dogodkov je bilo praktično vsak dan, to se pravi od junija, julija, avgusta se je vrstilo vsak dan številne aktivnosti, v katere so bili pač vključeni od ministra, državni sekretarji, direktorati, vodje direktoratov na Ministrstvu za zdravje in je bilo nešteto aktivnosti, da bi ljudi prepričali, da je cepljenje koristno in da bomo le na tak način lahko obvladali to epidemijo. Ugotovili smo, da je seveda treba približati cepljenje tudi periferiji, namreč sprva ob pomanjkanju cepiv so bila cepilna mesta seveda pri zdravstvenih domovih. Kasneje, ko se je želja periferije izrazila, da tudi družinski zdravniki v oddaljenih enotah cepijo, se je temu pristopilo in so se pričela pod določenimi pogoji tudi cepljenja na urbanih področjih. Organiziralo se je cepljenje preko patronažne službe in zelo pomembno se zdi izpostavit te mobilne cepilne time, ki jih organizirajo zdravstveni domovi na svojih območjih, pa tudi nekateri koncesionarji. Teh aktivnosti je koordinirano od zadnjega tedna junija praktično vsakodnevno na področju celotne Slovenije. Ministrstvo je bilo tukaj seveda ključno za koordinacijo teh cepljenj. In seveda, ko so bile te strategije znane, te aktivnosti znane, se je ministrstvo obračalo na občine, na župane, ponovljeno na zdravstvene domove, na civilno družbo, na razne asociacije, od društev, do Rdečega križa, do gasilcev, ki so bili podporniki pri, bom rekla, ozaveščanju javnosti, kako pomembno je cepljenje. Vključili smo tudi zdravnike medicine dela, ki so lahko v delovnih organizacijah izvajali cepljenje. Civilna družba, izredno bi se zahvalila tukaj Rdečemu križu Slovenije, Karitasu, mladinskim organizacijam, študentom obeh medicinskih fakultet, tako Maribor kot Ljubljana, ki so bili res aktivni deležniki pri promociji cepljenja. Seveda, ker se dotika cepljenje v zadnjem času tudi šolske populacije, je bilo tesno sodelovanje tudi z Ministrstvom za šolstvo. Bilo je veliko dnevnih sestankov osebnih, pa tudi preko AVK, kjer smo usklajevali aktivnosti cepljenja na terenu. In bi se tukaj, kar se tiče šolstva, zahvalila seveda celotnemu vodstvu Ministrstva za šolstvo, pa tudi študentskim organizacijam, ki so tudi nosilci pozitivnega glasu o cepljenju.

Kar se tiče pa same logistike in piarja za cepljenje, je nedvomno izredno pomembno vlogo odigral Nacionalni inštitut za javno zdravje in Ukom, v sodelovanju se je razvila strategija promocije. Lahko ste tega veliko videli v medijih, na televiziji, na radiu. Torej na neki višji informacijski platformi pa se je zgradil tudi ta Cepimo se oziroma imenuje se projekt Nalezimo se dobrih navad, cepimo se. In to je aktivnost pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je tudi skrbelo za promocijska gradiva in odprlo to informacijsko platformo, kjer praktično so dnevno na razpolago za informacije s strani državljanov, kar se tiče cepljenja. Tako, pomembno se mi tudi zdi, da je država odreagirala odgovorno tudi in je praktično, ker je ves čas trajanja epidemije na razpolago klicni center z informacijo o cepljenju, ne bi teh številk, ker jih ne bom natančno povedala, ampak teh aktivnosti na dan je bilo, bom rekla, stika z javnostjo tudi okrog tisoč na dan. Torej da bi dosegli precepljenost, da bi omogočali normalno življenje, normalno delovanje gospodarstva, turizma, šolstva, seveda je vlada nek hip po posvetovanju in vedno po posvetovanju s svetovalno skupino, Covid skupino in v sodelovanju s svetovalno skupino pri NIJZ za cepljenje pripravljala neke strategije. Mislim pa, da ta zadnja odločitev, da se v življenju naših državljanov izvaja pač vse pod PCT pogoji, bil takšen ukrep dejansko nujen, ker namreč mi smo po številu okuženih v temno rdečem območju. In če ne bi zajezili te stike med, se pravi nekontrolirane stike potencialno okuženih, bi se nam lahko dogodil najbolj črn scenarij, ki ga je po modelu pripravil Inštitut Jožef Štefan. Če ne bi nek hip z ukrepi ustavili ta 4. val epidemije, je bila izrazito slaba napoved, da lahko Slovenija pričakuje nekje 450 do tudi 600 bolnikov, ki bi potrebovali intenzivno zdravljenje, in tudi do 4 tisoč hospitaliziranih bolnikov zaradi Covid okužbe. Kontroverzno, kako je odreagirala javnost, vendar ta PCT pogoj je pa kaj naredil, res blazen pospešen na cepljenje. V stikih z ljudmi, tudi s pacienti, jaz še vedno tudi seveda moram delat kot zdravnik, je bilo velikokrat odgovor, saj pa ni potrebno, pa se ne bom. Ampak zdaj, ko je pa pogoj, da je omejen dostop do raznih dogodkov ali pa inštitucij, ko je ta PCT pogoj, pa so vendar tudi tisti ljudje, ki niso bili nasprotniki, ampak rabili so nek dodaten impulz, da se cepijo, je pa neverjetno, kakšno je povpraševanje po cepivih. To bo verjetno potem direktor, dr. Krek to bolj natančno povedal, ampak če smo imeli prej tedensko povpraševanje po cepivih nekje do 20 tisoč, je pa mogoče ob koncu tega tedna 86 tisoč naročil za cepljenje za naslednji teden. Se pravi, če bomo pa na tak način pristopili, pa se res nadejamo, da bomo v mesecu do dveh dosegli tisto 70-odstotno precepljenost. In to je tista luč, ki si jo želimo, da bomo lahko brez takih omejitev, kot jih imamo danes, živeli v naši družbi. Zdaj mi smo si zastavili cilj 70, bilo je tudi v medijih rečeno 75 %, bi pa tukaj še izpostavila, da države, ki so ukinile omejitve, so pa precepljene, najnižje ima Švedska, mislim da, 82 %, če sem si prav zapomnila, Portugalska pa celo višje, mislim da 90 %.

Hvala.