Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, vsi vabljeni in prisotni na današnji seji odbora, prav lepo pozdravljeni.

Pričenjamo 58. nujno sejo Odbora za zdravstvo, ki je sklicana v skladu s 47. in 48. členom Poslovnika Državnega zbora, in sicer na podlagi zahteve poslanskih skupin SDS, NSi in SMC.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: mag. Dejan Židan, mag. Bojana Muršič, dr. Franc Trček in pa Branko Simonovič. Imamo pa nekaj nadomestil za današnjo sejo, in sicer: Janez Moškrič bo zamenjal našo članico mag. Karmen Furman, lepo pozdravljen; in pa Predrag Baković nadomešča poslanca dr. Franca Trčka, prav lepo pozdravljen na odboru.

S sklicem seje dne 14. 9. ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora, in sicer Precepljenost proti Covid-19 je ključnega pomena pri težavah, zapletih in bolnišničnem zdravljenju, sicer vedno zaupamo stroki, zaupajmo jim tudi, ko pozivajo k čim večji precepljenosti prebivalstva kot učinkovitem ukrepu v boju zoper Covid-19. Zahtevo so podale poslanske skupine, sem že povedala, SDS, NSi in SMC. Ker do pričetka seje ni bilo predlogov za širitev dnevnega reda oziroma umik točke dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Torej prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA.

Rada bi vas samo obvestila, da se na nek način opravičujem, ker je bila seja prestavljena iz četrtka na petek. Upam, da pač to sprejmete z razumevanjem. Seveda pa se zahvaljujem tudi vsem tistim vabljenim, ki so se lahko prilagodili tem novim časovnim okoliščinam.

Sedaj pa dajem besedo oziroma si jo kar dajem sama sebi kot predlagatelju te seje, bom pač uvodoma izpostavila nekaj segmentov, delov, ki se mi zdijo pomembni za uvod v to sejo z željo, da seveda kar uvodoma povem, da se danes pogovarjamo o pomenu cepljenja, o tem, kaj in na kakšen način pomagat, da bi državljani vendarle nekako še bolj v tem smislu zaupali stroki, zaupali pozivom k pomenu cepljenja in potem seveda tudi precepljenosti.

Se pravi, današnja seja pravzaprav ni toliko namenjena, da bi poslanke in poslanci razpravljali toliko o pomenu cepljenosti, kajti nismo nekako stroka na tem področju, zato pa smo povabili tudi nekaj strokovnjakov s tega področja. Žal se nekateri seje ne morejo udeležiti zaradi službenih obveznosti, med njimi tudi dr. Ihan, kar bi bilo seveda zanimivo, če bi bil tudi danes z nami. Vendar pa vemo, da je kar nekaj člankov in pa strokovnih mnenj njegovih, ki so nam lahko pri tem tudi v pomoč. Prav tako bi uvodoma rada poudarila, da cepljenje in pa precepljenost ni politično vprašanje. To je napaka, kdor jemlje tako pomembno zadevo na nek način tako ozko. To je vsesplošni družbeni problem. In od naše celotne družbe je odvisno, kako se bomo na to odzvali in kaj lahko kot posamezniki v družbi pomagamo, da pride do precepljenosti, da se ljudje odločajo za cepljenje in da seveda vsi tisti, ki ne bom rekla, da v splošno v svetu in družbi ni nikoli posameznikov, ki imajo neke pomisleke. Pomisleki niso problem. Problem nastopi takrat, ko nekdo izkorišča, se pravi, bom rekla, ko se nekdo povezuje in jaz bom pač izraz uporabila, anticepilci, ki sami dobro vedo, kakšen velik pomen pomeni precepljenost, ampak zaradi nekega nabiranja dobesedno političnih točk ali pa vplivanja, poskušajo vplivati na posameznike, z njimi manipulirat in seveda zamajat to njihovo odločitev, kako pač pomembna precepljenost ali pa cepljenost je. Seveda so tukaj nekateri strokovnjaki, med njimi tudi dr. Ihan, opozarjali tudi na problematiko medijskega objavljanja, da se prevečkrat sledi tistim, ki v bistvu neke nestrokovne temelje podajajo kot strokovne in seveda s tem nekako dvom v to pomembno, bom rekla, stvar, ki se nam je zgodila v tako kratkem času, to je, da je prišlo do cepiva, da na nek način poskušajo zminimalizirat in ne samo zminimalizirat, ampak celo nekako prepričevat ljudi, da je to slaba odločitev. Še več, čeprav se mi zdi, da smo to domačo nalogo že opravili, da zemlja je okrogla, se spet vračamo k temu, da celo nekateri pravijo, da virusa sploh ni in da je to izmišljotina družbe, kar je seveda še toliko bolj nevarno. Zame je to, da so to nevarne izjave, to je tako, kot da bi ljudem rekli, da vožnja čez rdečo luč, skozi rdečo luč ni nevarna in da ne bo imela posledic. Zdaj, če mogoče uvodoma, zakaj smo se odločili za sklic tudi te seje, je seveda zagotovo tudi problematika, vezan na nove različice, ki se vedno znova nekako pokažejo. Kot zadnja taka razširjena v družbi je sedaj tako imenovana različica delta, ki je pravzaprav že povsem zasenčila ostale različice. Zdaj, kaj je problem te različice delta, to nekako že pravzaprav vemo. Gre za to, da je močno ali pa veliko bolj se širi, veliko bolj je kužna in seveda je tudi nekako po nekih ugotovitvah angleške študije, da bo, je zelo problem pri tem, da je manjša verjetnost, če se okužimo z njo in če smo cepljeni, da bomo imeli seveda težji potek bolezni. To je zelo pomembno. Se pravi, da tudi na to različico je odreagiralo cepivo. Na nek način to kaže tudi naša statistika, ki je v določenem obdobju tam nekje pomladi, pa do avgusta se je pokazalo, da je na primer bilo 3 tisoč 124 hospitaliziranih bolnikov, covidnih bolnikov, ne, tisto 3 tisoč 124 je bilo cepljenih, necepljenih covidnih bolnikov, medtem ko cepljenih je bilo v bolnišnicah samo 67. Tukaj je pač tudi dodaten argument, zakaj je cepljenje pomembno in da je v bistvu to eden od bistvenih ključev, bom rekla, ampak bistvenega, da pač potek bolezni ni hud oziroma da ne pride do najhujšega. Je pa seveda po drugi strani zelo pomembno, da pa dosežemo precepljenost tudi zato, ker pa ta delta različica se zelo hitro prenaša in seveda zdravstveni sistem s polnjenjem bolniških postelj na račun Covida ne bo mogel zdržati v nedogled. In tukaj je seveda ta poziv tudi v tem, da pomagajmo zdravstveni stroki, pomagajmo vsem, da bomo z, da ne gledamo zgolj samo egoistično, ampak da s cepljenjem pomagamo seveda v prvi vrsti sebi in v drugi vrsti seveda tudi celotni družbi in pa osebju. Zdaj jaz ne bom pozabila članka zdravnice, ki je rekla, ko mi ne bomo zmogli več, upam, da bodo tisti, ki nasprotujejo cepljenju, prišli v bolnišnice in nam pomagali. Jaz bom ta trenutek izkoristila tudi za to, da bi mogoče v nekem spominu vsem nam probala zbuditi trenutke, ko se je ta virus pojavil. Stroka ni vedela veliko o njem praktično nič, znanost še ni toliko vedela o tem, ampak zdravniki so bili v prvih bojnih linijah. Zdravniki so se predali in v bistvu zdravili te ljudi, čeprav niso niti vedeli, kako kužno je vse skupaj, kaj to tudi za njih predstavlja, pa vendar so bili tam. Tam so bili za pomoč državljankam in državljanom. In danes, ko nas ta ista stroka poziva k temu, da se cepimo, res se mi ne zdi prav, da v takih primerih pa ji ne sledimo. In jaz si res želim, da bi ta seja pomenila tudi korak, predvsem korak k temu, da še naredimo dodatno ali pa da skupaj zberemo dodatno moč, silo in da pozovemo ljudi k cepljenju. Zdaj Državni zbor je to že naredil spomladi, ko smo vsi poslanke in poslanci pozvali državljanke in državljane k cepljenju, ampak mislim, da je prav, da tudi danes naredimo ponovno korak k temu, da pozovemo vse, tudi tiste, ki morda so nekoliko manj naklonjeni temu ali pa so jih različne izjave posameznikov, češ da je to nepotrebno, bom rekla, pregovorile, da vendarle razmislijo in da sledijo temu, kar počne celotni svet. Nenazadnje moramo cepljenja skozi zgodovino jemati kot zelo pomemben napredek družbe, ki je marsikatero bolezen zatrlo in marsikateri pač ustavilo tudi, bom rekla, številna umiranja po svetu tudi v preteklosti.

Zdaj, kar se mi zdi morda tudi pomembno, je, da ni samo to, da se soočamo s tako imenovanimi covidnimi bolniki, ampak da se soočamo tudi s tem, kar se pojavlja po prebolelosti Covida, tisto ko pač nekako govorimo o podaljšanem Covidu. Pač statistika kaže, da je veliko povratnikov v bolnišnice in pa iskalce pomoči pri zdravnikih, ker imajo različne oblike posledic. Vseh verjetno niti še ne poznamo. In to je tudi nov vidik, ki zagotovo bi moral predstavljati klic državljankam in državljanom, da se odločijo za cepljenje, kajti vsa statistika kaže, da tisti, ki je cepljen, ima tudi potek prebolelosti večinoma pravzaprav milejši ali pa gre skozi to obolelost praktično brez nekih večjih posledic. Tako da tudi ta problem je vedno večji. Na to opozarjajo strokovnjaki, ki se soočajo s povratniki. In tudi tukaj upam, da bomo danes s strani stroke izvedeli kaj več. Bi pa zaključila ta uvodni del z današnjim podatkom, ki sem ga pač ujela. Mislim, da imamo okoli približno, takšna je ocena, 12 tisoč obolelih v družbi in vsak dan na novo okrog 500 novih okužb. To statistika kaže. Se pravi, se pač vidi, da je zadeva v porastu in da moramo pač tukaj narediti še kakšen korak v tem, da bomo šli v življenje, kot smo ga poznali pred Covidom, da bomo pač to skupaj premagali. In seveda danes si res želim, da s strani stroke slišimo tako mi kot državljanke in državljani še enkrat kot nek poziv, pomen cepljenja in precepljenosti, kot po moje največjo rešitev zoper boja te bolezni. Toliko za uvod.

Obveščam vas, da ste na klop dobili še 2 dodatna sklepa, enega ocenjujem kot zelo, pravzaprav bom rekla neprimernega in nekako sklep, ki je pod pasom ta trenutek, ampak pustimo to, več o tem kasneje, ko bom imela pač še besedo. In drugi sklep, ki pa na nek način pravzaprav ni danes vezan, kajti ne govorimo o nobenem obveznem cepljenju, govorimo o precepljenosti. In tudi ne pogovarjamo se o kakršnihkoli v tem smislu ukrepih, ki so s tem povezani. Govorimo o pomenu cepljenja, cepljenosti in o tem se bomo tudi danes pogovarjali. Če je kdo mislil, da bo pač ta seja danes namenjena nekemu obračunavanju, se moti, tega ne bom dovolila. Natančen naslov seje je in v tej smeri bo seja tudi potekala, kajti naš namen je bil povsem jasen, gre za prisluhniti stroki in narediti dodaten napor k temu, da bo precepljenost večja. Toliko z moje strani.

Sedaj bom pa dala besedo kar vabljenim. In prvo državni sekretarki, dr. Fortejevi.

Izvolite, beseda je vaša.