Hvala gospa predsednica za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, vabljeni in gostje!

V Državnem svetu smo dve komisiji obravnavali Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lekarniški dejavnosti in smo v naše skupno stališče posredovali, zato bom tukaj na kratko povzel stališče tako Komisije za socialno varstvo in zdravstvo, invalide, kot pristojne in pa Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Na naši seji smo se seznanili tako s stališči Ministrstva za zdravje, Fakultete za farmacijo, Lekarniške zbornice, Trgovinske zbornice, ter Sindikata farmacevtov Slovenije in ker so vsi navedeni danes tukaj, bodo verjetno imeli priložnost povedati svoje stališče. Jaz se bom osredotočil na to, kar je bilo povedano v razpravi članov komisije.

Skupaj smo, stojimo na stališču, da mora biti oskrba prebivalstva ne samo trajna, nemotena in varna, ampak tudi dostopna vsem pod enakimi pogoji. S predlagano novelo bi se po oceni komisij in ključnih deležnikov v sistemu, v bistveni meri poseglo v ureditev lekarniške dejavnosti in s tem zadovoljevanja javnih potreb. Zaradi dejanja morebitne prednosti interesom kapitala pred interesi zaščite zdravja prebivalstva, pa bi lahko prišlo do zmanjšanja kakovosti ponudbe, pa tudi do motenj pri preskrbi prebivalcev z zdravili. Slednje bi tako predstavljalo resno težavo, zlasti pri zagotavljanju dostopnosti do dragih na primer bioloških zdravil, ki so za marsikoga vez med življenjem in boleznijo oziroma morebitno smrtjo in so mu sedaj dostopna v 24. urah.

Komisija ugotavlja, da imajo občine v zvezi s predlaganimi rešitvami v predlogu zakona deljena mnenja, saj bi manjše občine nosile več negativnih posledic, kot na primer večje mestne občine, čeprav bi tudi slednje morale gledati na lekarniško dejavnost, kot na javno službo, ki mora biti dostopna vsem prebivalcem Slovenije, v enaki dostopnosti. Komisija za lokalno samoupravo je izrazila skrb, da se s predlaganimi zakonskimi spremembami želi zlorabiti javno lekarniško službo za namen pridobivanja dobička v korist le manjšega deleža občinskih proračunov, kar bi zagotovo imelo za posledico siromašenje javne lekarniške mreže, predvsem, a ne izključno, na podeželju. Morda bi v nadaljevanju kazalo razmisliti tudi o tem, da bi se presežke, ki jih ustvarijo v okviru lekarniške dejavnosti, prelili nazaj v lekarniško dejavnost, namesto občinske proračune in jim s tem omogočili dodatne vire za njen strokovni razvoj.

V razpravi komisije je bilo pozvano tudi k vzpostavitvi boljših povezav na regionalni ravni, saj bi na ta način lahko omogočili enakomernejši razvoj javne lekarniške službe v posamezni regiji. Predložena novela navedenega regionalnega okvira razvojne lekarniške mreže ne upošteva, kar po oceni komisije predstavlja še eno od njenih slabosti. Komisija se strinja s predstavljenimi pomisleki ključnih deležnikov, v sistemu lekarniške dejavnosti in preskrbe z zdravili, med drugimi tudi glede vpliva predlaganih rešitev na deregulacijo javne lekarniške mreže, siromašenja lekarniške mreže na podeželju, verjetnost ustavljanja(?) monopolov in posledično višanja in ne nižanja cen zdravil. O slednjem lahko sklepamo tako na podlagi predstavljenih izkušenj iz tujine, kot iz izkušenj v nekaterih predelih držav, bilo je omenjeno področje delovanja kraških lekarn.

Spoštovana gospa predsednica, spoštovani člani odbora, Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v predlogu zakona prepoznava poskus prevlade interesov kapitala nad interesom zaščite javnega zdravja prebivalstva. Prav tako meni, da bi se v primeru sprejemanja predlaganih zakonskih sprememb in dopolnitev, ogrozilo delovanje celotne javne lekarniške mreže, zato predloga zakona nobena od komisij ni podprla.

Hvala.