Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim!

Uvodoma glede na izvajanje mag. Verbiča bi podala stališče. Torej, skupina poslancev Državnega zbora je predlagala sprejem spremembe zakona o lekarniški dejavnosti, ki bi predstavljale problematičen poseg v obstoječi zakon in bi bistveno spremenil način izvajanja lekarniške dejavnosti v Republiki Sloveniji. Gre sicer za legitimen predlog ene od koalicijskih partneric. Predlog zakona ni koalicijski predlog in ni del vsebine koalicijske pogodbe.

Sedanji zakon o lekarniški dejavnosti je stopil v veljavo januarja 2017. Zakon je takrat doživel novelacijo tudi zaradi uvedenega postopka s strani Evropske komisije zaradi kršitev evropske zakonodaje. Postopek sprejemanja zakona je bil ves čas pod drobnogledom Evropske komisije, torej člen za členom, ki je nato postopek proti Sloveniji ukinila s sprejetjem novega zakona. Sedaj veljavni zakon določa, da je lekarniška dejavnost v Sloveniji regulirana. Gre za javno zdravstveno službo opredeljeno v Zakonu o zdravstveni dejavnosti katere namen je zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe prebivalcev z zdravili in drugimi izdelki ter svetovanje glede nevarne, učinkovite in pravilne uporabe zdravile. Predlog sprememb zakona posega v obstoječo mrežo lekarniške dejavnosti, ki bi lahko vodila v zmanjšanje števila lekarn v ruralnem okolju, kar v svojem mnenju izpostavlja tudi Skupnost občin Slovenije. S tem bi se tudi po našem mnenju bistveno poslabšala dostopnost do zdravil. Epidemija Covid-19 je prinesla tudi nekatere spremembe v načinu dela, kot je delo na domu, s tem pa se je pokazala pomembnost razvejane mreže lekarniške dejavnosti tudi izven urbanih območij. Ministrstvo za zdravje si bo prizadevalo, da se lekarniška mreža krepi, in sicer na način, da se omogoči odpiranje novih lekarn izven mestnih središč in s tem izboljša dostopnost do zdravil. Obstoječi zakon je bil, kot rečeno, sprejet zaradi Evropske komisije, ki je takrat veljavno zakonodajo oziroma zaradi nedorečenih kriterijev za ustanavljanje lekarn imela številne pripombe. Ministrstvo se zaveda, da je treba določene elemente spremeniti, vendar ne način kot je predlagan. Zavezali smo se, da bodo javni lekarniški zavodi delovali in odpirali lekarne le na območju občin ustanoviteljic ter da bodo merila za ustanavljanje podružnic lekarn objektivna in nediskriminatorna. Taka omejitev temelji na pravo EU. V zvezi z ureditvijo vertikalnih povezav določenih v 26. členu Zakona o lekarniški dejavnosti iz leta 2017 pojasnjujemo, da so v navedenem členu opredeljene omejitve za izvajalce lekarniške dejavnosti veletrgovce in proizvajalce zdravil. Vse omejitve so namenjene zagotavljanju strokovne integritete zaposlenih in strokovno neodvisnemu upravljanju lekarniške dejavnosti v dobrobit pacientov. Osnovna usmeritev je torej strokovna neodvisnost farmacevtov. Večina držav z urejenim lekarništvom prepoveduje vertikalne povezave. Zapovedujejo, da morajo biti večinski ali izključni lastniki farmacevtski strokovni delavci. Države Evropske unije, ki so deregulirale lekarniško dejavnost in jo s tem prepustile zakonitosti prostega trga ocenjujejo, da je bila navedena odločitev neprimerna glede na naravo dejavnosti lekarništva. Zato so pristopile k ponovni, vsaj delni regulaciji dejavnosti. Pri tem so na prvo mesto postavili kakovostno, varno in učinkovito zagotavljanje preskrbe pacienta z zdravili in s tem javni interes pred pridobitno dejavnostjo in ustvarjanjem dobička. Dodati moramo, da bi ob sprejetju predloga nedvoumno prišlo do uveljavitve vertikalnega povezovanja v obe smeri. V kolikor bo javni zavod ali zasebnik s koncesijo ustanovil veledrogerijo, bo lahko lekarno odpiral tudi veletrgovec ali celo proizvajalec. Črtanje področja povezav vodi v deregulacijo lekarniške dejavnosti. Prišlo bi do možnosti vpliva na izdajo zdravil in drugih izdelkov in hkrati do nevarnosti, da bi slovenske lekarne prešle v lastništvo veledrogerij ali celo multinacionalk. Posredno bi prišlo do vpliva na strokovno delo farmacevta, ki je po EU direktivi reguliran poklic in ki mora pri delu najprej upoštevati strokovna priporočila in ne ekonomskih zahtev lastnikov. V Sloveniji želimo regulirano lekarniško dejavnost, saj lahko z dobro organizirano mrežo zagotovimo dobro dostopnost prebivalstva do zdravil. Naj poudarimo, da predlog podpirajo seveda predvsem mestne občine, medtem, ko skupnost občin Slovenije poziva, da se postopke sprejema te novele zakona nemudoma ustavi. Prav tako tej noveli nasprotuje vsa stroka. Na ministrstvu za zdravje nasprotujemo predlaganim spremembam, sicer smo se na predlog amandmajev oziroma predlog sprememb zakona odzvali in smo pripravili dva amandmaja, ki bosta omogočala ustavljanje lekarn tudi v najmanjših občinah na pobudo lokalne skupnosti. Dodatno širimo pojem gravitacijskega območja. Znano je, da zaenkrat je veljalo kot gravitacijsko območje samo stalno bivališče, vendar je skladno s podatki SURS, možno tudi natančno določiti prebivalce s fiksnim tudi začasnim bivališčem in na ta način omogočamo marsikaterim občinam, tudi večjim, da ustanavljajo dodatne lekarne glede na število prebivalcev, ki je po tej novi definiciji gravitacijsko območje. Na Ministrstvu za zdravje lahko povem, pravkar oziroma v naslednjih tednih končuje svoje delo skupina za spremembe Zakona o lekarniški dejavnosti. Zelo široka skupina in ko bo zaključila s svojim delom, bomo predstavili vsem deležnikom celovito spremenjen Zakon o lekarniški dejavnosti, ki bo naslavljal nekatere dileme, ki so mogoče še sedaj odprte.

Hvala.