Hvala lepa za besedo, predsednica. Lep pozdrav vsem vabljenim, tako članicam kot članom odbora.

Začel bom s preprostimi besedami. Republika Slovenija ima v primerjavi z državami članicami EU podpovprečno število lekarn na 100 tisoč prebivalcev. Kar pomeni, več lekarn pomeni boljša dostopnost občanom.

Je pa naslednje pomembno.

In bom zelo spoštoval v stališču ali priporočilo tako s strani poslanske kolegice kot tudi vas, predsedujoča.

Temeljno vprašanje v zvezi s predlogom, ki je pred nami, je naslednje: ali želimo v republiki Sloveniji biti v celoti odvisni zgolj in samo od tujih dobaviteljev zdravil in pripomočkov za lajšanje bolečin, ki jih dobimo v javnih lekarniških zavodih in pri koncesionarjih? Danes bomo dobili odgovor ali politične stranke v Državnem zboru zmoremo toliko modrosti in zavedanja, da je dobava zdravil strateškega pomena za Republiko Slovenijo in da moramo imeti tudi pomembne lastne dobavitelje kot sta že delujoča Pharmadent in Grosist. Prvi je v Mestni občini Maribor, drugi pa v Ljubljani.

S predlaganim 6. členom in vloženim amandmajem in vloženim amandmajem jima omogočamo njuno nadaljnjo družbeno potrebno delovanje, sočasno pa se daje možnost ostalim javnim zavodom, da sami presodijo in se odločijo za morebitno ustanovitev lastnega dobavitelja.

Nekaj besed glede predlagatelja, se pravi naše odločitve, da se je odločilo za tako imenovan amandma odbora, s katerim se črtajo vsi predlagani členi predloga sprememb zakona o lekarniški dejavnosti, razen 6. člena. Vsa dobronamerna potrebnost manjših sprememb zakona o lekarniški dejavnosti, ki bi se izrazile v korist občanov, uporabnikov lekarn in občin, ki so zavezani zagotavljati lekarniško mrežo na primarni ravni se je izkazalo, da ni nobene prave ne politične ne strokovne volje, kot tudi ne s strani ostalih deležnikov. To pač je slovenska realnost. Veliko besed o slabosti delovanja sistema, prave volje za izboljšave in preprečitve morebitnih koruptivnih tokov pa preprosto ni. Iz leta v leto se pojavljajo isti vzorci. Na ministrstvih se ustanavljajo projektne skupine, od katerih ni za pričakovati, da bi se stvari nekoliko izboljšale. Tudi v tem primeru lahko enako pričakujemo ali drugače povedano nekaj podobnega.

Bi pa na začetku pohvalil stališče mestnih občin, ki se zavedajo, da so potrebne določeni popravki zakona o lekarniški dejavnosti. Namen Poslanske skupine SMC s predlogom za spremembo zakona o lekarniški dejavnosti je bil dobronameren in je šel v smeri, da se dobro delujoči sistem lekarn še bolj približa občanom, uporabnikom lekarniških storitev. Sočasno pa omogoči občinam večjo samostojnost pri zakonski zavezi, da zagotavljajo lekarniško mrežo na primarni ravni. Sedanja ureditev jih onemogoča s še boljšo pokritostjo lekarniške mreže in tega se močno zavedajo mestne občine, ki so podprle predlagane spremembe. V dosedanji aktivnosti te spremembe je glede na lokalno samoupravo razvidno, da imajo mestne občine popolnoma drugačen pogled na delovanje lekarniških storitev od številnih manjših občin v Republiki Sloveniji. Zato je razreševanje drugačnega pristopa med občinami še kako bi moralo aktivneje biti vključeno s strani Ministrstva za zdravje kot tudi Lekarniške zbornice, ki imata pomembno vlogo pri verifikaciji same lekarniške mreže. Prav tako bo potrebna objektivna presoja glede uporabe nerealne ocene tako imenovanega gravitacijskega območja za mestne občine, ker ne vzdrži vztrajanje zgolj na registru stalnega prebivalstva. Kajti, občani, uporabniki lekarniških storitev, sami izbirajo lokacijo lekarne v kateri bodo dvignili zdravilo na recept ali ostalo storitev ne oziraje se v katerem kraju ali mestu, ki se trenutno nahajajo. Kot predlagatelji spremembe pa se nikakor ne moremo strinjati z očitkom Lekarniške zbornice, da s to spremembo želimo odpreti vrata v lekarniško dejavnost tujim veledrogeristom ali multinacionalkam. Ravno nasprotno, da je zavračanje predloga in prenehanje delovanja obeh lastnih dobaviteljev se na širokov Republiki Sloveniji odpirajo vrata, ki so v tuji lasti osebam, pravnim osebam, ali pa potekajo aktivnosti, da se to tudi zgodi. Predlagatelji te spremembe zakona o lekarniški dejavnosti smo mnenja, da s političnega in strateškega vidika je za Republiko Slovenijo pomembno, da njeni javni lekarniški zavodi, vključno s koncesionarji, niso v celoti odvisni samo od pravnih oseb s tujo lastnino, ki dobavljajo zdravila in pripomočke za lajšanje bolečin. Zato je nujno, kot rečeno, da imamo v Republiki Sloveniji tudi domače dobavitelje, kot sta lastna dobavitelja veljavnega lekarniškega zavoda v Ljubljani in v Mariboru. Posebno je potrebno izpostaviti, da je Lekarna Ljubljana s sklepom Vlade Republike Slovenije iz leta 2019 razporejena v tako imenovano kritično infrastrukturo, ki mora v izrednih razmerah zagotavljati vse potrebno za nemoteno oskrbo zdravil in raznih pripomočkov za zdravljenje in lajšanje bolečin tako v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana kot tudi prebivalstvu. Zato bi bilo neodgovorno, da bi lastni dobavitelj prenehal delovati. To bi bistveno poslabšalo delovanje tudi ostale kritične infrastrukture, ki mora zagotavljati zdravje ljudi tudi v izrednih razmerah. Če pogledamo kakšno je stanje dobaviteljev zdravil in raznih dopolnil ter pripomočkov v javnih lekarniških zavodov in koncesionarjev ugotovimo lahko naslednje. Kemofarmacija in Salus pri večino javnih lekarniških zavodov pokrijeta oziroma izvajata 85 do 98 % nabave. Kemofarmacija je v tuji lasti, multinacionalki, Salus pa v lasti, ki izkazuje lastnino v delnicah na prenosnika. V večini primerov, kar pomeni večino so skriti lastniki. Z obema sta na trgu dobave zdravil in pripomočkov za lajšanje bolečin in konkurirata oba lastna dobavitelja kot omenjeno Farmadent in Grosist in kot tudi že rečeno v Mariboru in Ljubljani. Zaradi ohranitve obeh domačih dobaviteljev je potreben 6. člen predloga spremembe zakona in vloženi amandma. Ne samo, da se prepreči celotna dobava zdravil tujcem, se sočasno zagotavlja konkurenca na trgu dobave zdravil v Republiki Sloveniji, ki se posledično odraža tudi v nižji ceni v lekarnah, za lekarne, posledično tudi za Zavod za zdravstveno zavarovanje in občanov. Zelo pomembno je tudi dejstvo, da dobički lastnih dobaviteljev ostajajo samim ali samemu lekarniškemu zavodu, prav gotovo za njen nadaljnji razvoj in tudi izobraževanje samih farmacevtov.

Spoštovana predsednica, toliko za uvod. In na tej točki končam. Hvala lepa.