Hvala lepa, spoštovana predsednica. Lepo pozdravljeni poslanke in poslanci in ostali vabljeni.

Torej Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport je predlog zakona podprla, z razlogov, ki so nekoliko drugačni, kot je bilo prej povedano. Namreč dejstvo je, to so posebej izpostavili ravnatelji in ravnateljice, da so ti skladi že zdaj v veliki meri namenjeni lajšanju socialnih težav učencev in učenk dijakov in to se dogaja tudi na šolah, ki imajo sicer strukturo, ki temu ne bi bila namenjena, pa kljub vsemu so tam taki, ki to potrebujejo. Skratka, po naši presoji gre bolj za nek refleks na situacijo, ki je na terenu. Ti skladi preprečujejo to, da se nekateri, ki ne zmorejo posameznih prispevkov, lahko udeležijo recimo šole v naravi, kot je bilo danes namenjeno različnih izletov, potovanj. Kot veste, se revščina prikriva in ta vprašanja so zelo občutljiva. S temi skladi se da na nek način neopazno to kompenzirati te elemente, zato v vsakem primeru to izrazito podpiramo. Prav tako čeprav smo slišali opozorila službe, da bi do sistemske ureditve to veljalo tudi kar se tiče razbremenitev. Rad bi izpostavil v zvezi s temi stališči tudi opozorilo predstavnika za področje kulture, da se čutijo tu nekatere nevladne organizacije na področju kulture na nek način ogrožene zaradi tega, ker bi pri dohodnini pri tem deležu participirale tudi te skladi, kar pa sicer ni bilo večinsko sprejeto. In čisto za konec še neko, bom rekel neka digresija. V resnici, ki je bila izpostavljena na komisiji je že zdavnaj nastopil čas, da bi se vprašali zakaj so šolski skladi sploh potrebni, če imamo javno šolstvo, ki bi moralo biti brezplačno in bi ga morala financirati država, participacija staršev pa je postala tako rekoč splošno pravilo v tej državi, ki problematizira samo to ustavno dejstvo in pa pričakovanja, da javna šola ne bo imela stroškov. Tako, da ob tem, ko se pogovarjamo o tem koliko financirati zasebne šole iz javnih sredstev bi bilo treba seveda odpreti krucialno vprašanje pravzaprav financiranja javnih šol. Naj opozorim, da je v zadnjih desetih letih delež za izobraževanje v tej državi padel skoraj največ v Evropi, iz 6,5 na približno 5,5 bruto domačega proizvoda.

Hvala lepa.