Hvala za besedo, gospa predsednica. Vsem prisotnim lep dober dan. Kolegi poslanci in kolegice poslanke vam pa tudi.

Predlagatelji po 1. členu novele predlagamo, da se spremeni 135. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. In sicer v prvem odstavku 135. člena ZOFI predlagamo spremembo namembnosti izplačil iz šolskih skladov, tako da bi se sredstva iz njih lahko namenjala tudi za udeležbo otrok, učencev in dijakov iz socialno manj spodbudnih okolij in sicer za tiste dejavnosti, ki so povezane z izvajanjem javno veljavnega programa, vendar se ne financirajo v celoti iz javnih sredstev in bi se tako zagotavljale enake možnosti za vse udeležence. Številne slovenske šole in vrtci imajo ustanovljene sklade, ki so v osnovi namenjeni za zbiranje sredstev za nadstandardne dejavnosti v izobraževanju, a se pogosto ta sredstva namenijo tudi za pomoč socialno šibkejšim učencem in dijakom, ki si ne morejo privoščiti dragih letovanj in zimovanj, katerih cena okvirno znaša med 120 in 240 evri. Mnoge šole organizirajo tudi druge izlete in tabore, v katerih učitelji združijo tehnične, kulturne in športne aktivnosti. Tudi te dejavnosti so plačljive tako, da za družine, ki teh stroškov ne zmorejo, šole poskrbijo za plačilo iz sklada. Ugotavljamo, da tovrstna izplačila iz šolskih skladov niso sistemsko urejena. Nekatere šole takšen način pomoči dopuščajo, druge pač ne. Pa tudi pravila so urejana zelo različno. Predlagatelji zato predlagamo enotna pravila in pogoje za pridobitev takšne pomoči, ki bi veljale za vse šolske sklade. Po predlogu zakona bi se pomoč lahko namenjala zgolj za udeležbo otrok, učencev in dijakov iz socialno manj premožnih družin in okolij, na dejavnosti ki so povezana z izvajanjem javno veljavnega šolskega programa, če se ta ne financira v celoti iz javnih sredstev. Učitelji, ravnatelji in šolski delavci so skoraj enotnega mnenja, da bi morale tudi šole imeti možnost izbirati in izplačevati neobdavčene pomoči, kot to velja za humanitarne organizacije. Šolam bi država vsekakor morala zaupati, da pomoči res razdelijo ljudem, ki jo potrebujejo pri plačevanju šolskih vsebin in učnih pripomočkov. Takšne pomoči nikakor ni mogoče obravnavati kot dohodek. Tako predlagatelji predlagamo, da denarna pomoč za vpisane namene ne sme priti na dohodninsko osnovo staršev. Za plačilo dohodnine dokler se kot država recimo ne bomo odzvali, se bo ekskurzije in šolske izlete še vedno dogajalo, da bodo revne družine na mesto, da bi zaprosile za pomoč, otroke raje zadržale doma. Drugič, v drugem odstavku 135. člena ZOFI predlagamo, da je ne glede na ureditev v zakonu, ki ureja dohodnino upravičenec do donacij iz namenitve dela dohodnine za posamezno leto lahko tudi v sklad vrtca oziroma šole. Sredstva za delovanje skladov se financirajo predvsem iz prispevkov staršev in donacij podjetij. S predlagano spremembo zakona bo možno financiranje tudi iz tako imenovanega namenilnega dela dohodnine, ki se lahko v skladu z Zakonom o dohodnini namenijo za financiranje splošno koristnih namenov nevladnih organizacij. Predlagatelji smo mnenje, da lahko zraven nevladnih organizacij ta sredstva vsaj delno pridobivajo tudi šole oziroma šolski skladi. S tem ko sredstva iz skladov namenijo tudi za pomoč socialno ogroženim družinam, opravljajo enako poslanstvo kot humanitarne organizacije. Tu bi želel navesti, da smo dali amandma in smo ta znesek, ki se ji reče, do 1 % kot veste je lansko leto bil sprejet oziroma letos PKP7, v katerem smo ta namenilni del dvignili na 1 %, ki ga lahko plačamo posamezniki, mi bi pa tu zdaj predlagali, da zdaj 3 % pa se lahko nameni za šolske sklade, tako da s tega naslova naj bi bili ostali, ki ničesar ne dobijo, to socialno pomoč prikrajšani. In tretjič, v predhodni določbi novele pa se predlaga, da se do drugačne ureditve Zakona o dohodnini ne glede na določbe 25. člena Zakona o dohodnini 2, dohodnine kot dohodka v zvezi z izobraževanjem ne plača. Tudi od izplačila predšolskim otrokom, učencem, dijakom ali študentom iz šolskega sklada. Ta odstop od zakona Zakon dohodnine 2 pa se uporablja od 01. 01. 2022, se pravi od 1. januarja naslednjega leta. Izplačilo otrok v socialno ogroženi družini sedaj niso oproščena plačila dohodnine, saj zato ni zakonske podlage. Nakazila iz šolskega sklada otrokom, učencem in dijakom iz socialno ogroženih družin, po Zakonu o dohodnini niso oproščena dohodnine, ampak se štejejo kot darila. Darila pa so obdavčena z dohodnino in če njihova vrednost na letnem nivoju presega 84 evrov. In ker višina nakazil in šolskega sklada v večini primerov presega z zakonom določeno vrednosti darila, ki ni obdavčeno na primer šola v naravi, se uzakonja pred pogoj, da bodo lahko z Zakonom o dohodnini vsa izplačila iz šolskega sklada določena kot davčne oprostitve. Ta novela zakona upravlja to nepravično ureditev in daje zakonske podlage za to, da bodo izplačila socialno šibkejšim otrokom, učencem in dijakom oproščena plačila dohodnine.

Hvala za pozornost.