Hvala za besedo, predsednik. Lep pozdrav vsem.

Danes obravnavamo, poteka druga obravnava zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, medtem ko je bila od 13. 7. na redni seji sprejet sklep, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Zdaj, v LMŠ smo bili že takrat kritični predvsem na to, da je koalicija želela vse zakone o davčni reformi obravnavati po nujnem postopku, in pa tudi glede na samo finančno situacijo, ki jo imamo v državi, in pa odnosu te vlade do proračuna. Proračun ni samopostrežna trgovina, to sem že večkrat povedala, pa mislim, da nazorno pove, kaj s tem mislim. Zdaj, predlog takrat, ko je bilo na kolegiju, da bi šli zakoni po nujnem postopku, pač ni dobil zadostne večine. Razlog takrat za nujnost pa je bil argument vlade, citiram, »ker bi v primer kasnejšega sprejetja predloga zakonov lahko nastale težko popravljive posledice za državo«. Mislim, da res težko govorimo, da bi hitrost sprejemanja teh zakonov izboljšala finančno situacijo v državi, sploh če vidimo, kaj ta vlada počne z javnimi financami, da imajo vsi ti zakoni, ki so v paketu davčne reforme, vključno tudi z Zakonom o debirokratizaciji, ki nas še čaka, ogromne negativne posledice za proračun. Zdaj, če ponazorim, samo Zakon o dohodnini predvideva recimo nižji prihodek v blagajno v višini 247 milijonov, po drugi strani pa recimo proračun, ki smo ga dobili v Državni zbor, predvideva za leto 2022 povišanje prihodkov iz dohodnine v višini 60 milijonov. Tako, da dejansko res ne vem, kako se bodo te zadeve pokrile.

Zdaj, ta zakon, ki ga danes obravnavamo, smo že slišali, za kakšne spremembe gre. In nekaj stvari je sigurno dobrih, ki so dobre za podjetja in tudi za samo državo, sploh kar se tiče prožnosti trga dela. Gre za večjo zaposljivost in širitev obsega olajšav za zaposlovanje, in sicer oseb, za katere na trgu ni dovolj kadra za potrebe delodajalcev, zaposlovanje oseb mlajših od 29 let ali starejših od 55 let, kjer se lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 45 % plače te osebe. Govorimo tudi o višini zmanjšanja davčne osnove glede vlaganj v digitalno preobrazbo in zeleni prehod. Vemo, da bo to v prihodnjih letih ključne investicije v podjetjih. In pa recimo tudi višina olajšav za donacije iz 0,3 % na 1 %, kar se mi zdi tudi pomembno, saj se bo s tem verjetno povečal poslovni interes donacij podjetij, predvsem pa tudi ker se širi za športne namene.

Vendar kljub vsem tem pozitivnim spremembam današnjega predloga zakona zdaj učinek finančni tega zakona sicer ni tako velik, se pravi ocenjena vrednost je nekako 27 milijonov letno, vendar kljub temu, da prinaša nekaj dobrih stvari, to ne pomeni, da ni potrebe po kritičnosti. Namreč finančna situacija v državi je izredno slaba in tudi, kot sem že omenila, odnos te vlade do te države, do ljudi in pa državnega proračuna. Smo v zgornji tretjini držav EU najhitreje naraščajočega dolga v času covid krize. To je en ključni podatek, ki je zelo pomemben. Fiskalni svet tudi opozarja, da je primanjkljaj kljub okrevanju gospodarske aktivnosti večji kot v istem obdobju lani. Vemo, da se je samo primanjkljaj državnega proračuna iz leta 2019, ko je vlada Liste Marjana Šarca pustila presežek v proračunu, se je v 2020 povečal oziroma se je iz leta 2019 iz 31 milijard 751 in pa 56,6 bruto družbenega proizvoda povečal na stanje 31. 8. 2021 37 milijard 300 in preko 80 % bruto družbenega proizvoda. Te številke so ogromne. In ko smo se v naši vladi pogovarjali, smo se pogovarjali o milijonih, tu se pogovarjamo o milijardah. In so zaskrbljujoče. In predvsem kaj je tudi Fiskalni svet opozarjal? Da je primanjkljaj, kot sem rekla, kljub okrevanju gospodarske aktivnosti večji kot v istem obdobju lani, predvsem pa to, da je realizacija odhodkov za investicije, ki naj bi bile sprejete v proračunskih dokumentih, naj bi bile investicije najpomembnejši vzrok za letošnji primanjkljaj. Vendar, kot kaže, precej zaostaja za temi projekcijami, kar pomeni, da ni denarja namenjenega toliko za investicije, ampak za druge stroške. Vedeti pa bi morali vsi, predvsem pa ta vlada, da so prav investicije tiste, ki nam prinašajo bodočo dodano vrednost in nas vlečejo naprej in nam pomagajo tudi višati in okrepiti gospodarsko rast. Namreč za letošnje leto je Umar napovedal 6,1 % gospodarsko rast, za leto 2022 pa 4,7. Zdaj, lahko si samo želimo, da bodo te številke uresničljive in da se bodo nekako računi izšli, vendar vemo, da papir prenese vse.

Zdaj, nekaj bi tudi opozorila, kar se zavaja, in ta vlada pravzaprav, ja, zavaja ali pa ne bom kaj več, kaj bolj konkretnega rekla, kakšno gospodarsko rast imamo.