Spoštovani predsednik, spoštovane članice in člani.

Predlog zakona, ki je pred vami, spreminja in dopolnjuje Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, ki je bil sprejet v okviru davčne reforme 2006. Ta predlog predstavlja 18. novelo. Spremembe in dopolnitve zakona se po vsebini in ciljih lahko razdelijo na dva dela. Nekatere predlagane spremembe in dopolnitve novele predstavljajo praviloma ukrepi, ki naslavljajo trenutno situacijo, s katero se in se bomo soočali, tj. s posledicami zdravstvene in ekonomske krize zaradi COVID-19. Cilj je, da se oblikuje bolj spodbudno poslovno okolje, vključno z jasnimi in prijaznimi administrativnimi pravili. Predlagani in v nadaljevanju predstavljeni ukrepi pomenijo podporo drugim politikam kot so politika zaposlovanja, okoljska politika in digitalizacija. Druge rešitve v predlogu zakona so potrebne zaradi upoštevanja in prenosa prava Evropske unije v slovensko zakonodajo. Upoštevajo se smernice ekonomske unije o obrambnih davčnih ukrepih in seznam EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene. Prenaša se tudi člen direktive o pravilih proti izogibanju davkom, ki določa ureditev obratnih hibridnih neskladij, za katerega je rok za prenos 31. december 2021. K predlogu zakona so vloženi štirje amandmaji, s katerimi vlada soglaša. Trije prispevajo k pravni jasnosti določb in upoštevajo mnenje oziroma komentarje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Dodaten amandma pa dopolnjuje člen o olajšavi za donacije z novo spodbudo za vrhunski šport.

Pomembna novost predloga zakona je navezava na seznam EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene. Merila za uvrščanje na omenjeni seznam so transparentnost, pravična obdavčitev in upoštevanje mednarodno dogovorjenih davčnih ukrepov proti zmanjševanju davčne osnove in prenosom dobička. Po predlogu zakona se ohranja tudi podlaga za domači t.i. nacionalni seznam, ki po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb velja že sedaj. Torej po ZDDPO določa dvoje podlag za uvrščanje držav s t.i. škodljivimi davčnimi sistemi in ukrepi, tj. seznam EU in nacionalni seznam. Dejstvo je, da bo treba tudi v bodoče upoštevati mednarodni razvoj na področju mednarodnih davčnih standardov.

Med pomembnimi olajšavami, ki jih vključuje predlog zakona, je nova olajšava za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda ter nadgradnja olajšave za zaposlovanje. Ugodnosti bodo zavezanci lahko uveljavljali, če bodo na novo zaposlovali mlade do 29 let, zaposlovali osebe, za katere na trgu dela primanjkuje iskalcev zaposlitve in zaposlovali tiste, ki prvič vstopajo v zaposlitev, ter tisti zavezanci, ki bodo vlagali v zeleni in digitalni prehod. V predlogu zakona so tudi določena pooblastila za podzakonske akte zaradi lažjega izvajanja navedenih določb. Povedati je treba, da gre za področja, zlasti pri zelenem in digitalnem prehodu, na katerih se praktično vsak dan kaže napredek tako v Sloveniji kot globalno.

Zvišuje se tudi olajšava za donacije z 0,3 % na 1 % obdavčenih prihodkov in se v delu širi s športnimi nameni. Kot je bilo navedeno, se z amandmajem predlaga širitev olajšave še za vrhunski šport. Poleg tega je predlagana tudi višja olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju. Predlagani ukrepi za določanje davčne osnove pomenijo ugodnejše in enostavnejše priznavanje odhodkov. Ugodneje kot po veljavni ureditvi se priznavajo terjatve, prijavljene v postopku prisilne poravnave oziroma stečajnem postopku. Jasnejša je določba za priznavanje odhodkov pri oblikovanju rezervacij. Predlagana je posebna ugodnejša ureditev za rezervacije za pokojnine, za odpravnine ob upokojitvi in za jubilejne nagrade v prehodnem obdobju od vključno 2026.

Glede na navedeno vlada predlaga, da se predlog zakona podpre.

Hvala.