Hvala. Ni panike. Moj funkcionarski ego ni prav prida močan.

Torej, hvala za besedo. Slovenska socialna in delovno pravna zakonodaja je prestreljena z raznoraznimi krivicami, ki pestijo praviloma tiste, ki so najšibkejši v naši družbi.

Z zapleteno pokojninsko zakonodajo ni prav čisto nič drugače. Danes obravnavamo predlog, ki smo v Levici kdaj že vložili v proceduro in ki smo ga že elabolirali v tem Državnem zboru. Natančneje; želimo odpraviti krivico, ki so jo deležni samoplačniki v obvezno pokojninsko zavarovanje.

Kaj je na stvari? Slovenska pokojninska zakonodaja je svoj čas omogočala takoimenovano prostovoljno vključitev v obvezno pokojninsko zavarovanje, kjer so ljudje plačevali iz svojega žepa zato, da bi lahko potem uživali polne pokojninske pravice tudi takrat, ko niso bili redno zaposleni. Tu govorimo o prekarnih delavcih, o dolgotrajno brezposelnih, tudi o ljudeh, ki so bili tik pred upokojitvijo. Se pravi, skrajno socialno ranljiva skupina. Čeprav so bili v hudi stiski za svoje dnevno preživetje so zaupali sistemu in vplačevali v pokojninsko blagajno v upanju, da njihova aktualna življenjska stiska ne bo vplivala na to kakšno varno starost se lahko nadejajo čez nekaj let.

Potem pa je prišel Vizjakov zakon, ki je stopil v veljavo s 1.1.2013, po katerem tovrstno vključevanje v obvezno pokojninsko zavarovanje ni bilo več mogoče. Ampak pazite. V tej zakonski spremembi država ljudi ni obvestila. Denarja, ki so ga vplačali v pokojninsko blagajno, jim ni vrnila. Prav tako pa jim ni priznala pokojninskih pravic, za katere so ljudje sploh vplačevali, še enkrat poudarjam, iz svojega lastnega žepa.

Cela skupina upokojencev in bodočih upokojencev je bila torej zelo grobo izigrana. Na srečo se je v letu 2017 zakonodaja nekoliko popravila in jim priznala te pravice nazaj, ampak zgolj za tiste, ki so vplačevali do 1. 1. 2013. Imamo pa znotraj skupine samoplačnikov, ki so bili v preteklosti opeharjeni, še drugo skupino teh samoplačnikov, ki so naprej vplačevali tudi po 1. 1. 2013 ravno zato, ker se sploh niso zavedali, da instrumenta prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko zavarovanje kot je ta obstajal, ni več. Niso dobili nobene pošte iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje, niti iz ministrstva, niti od nobenega in kot rečeno tudi zanje velja, da jim država še kar denarja ni niti vrnila, niti jim ne priznava pokojninskih pravic. In te slednje ljudi želimo reševati z našim predlogom zakona, ki posega v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Kot sem uvodoma izpostavil, smo to poskušali že v preteklosti sicer v obliki amandmajev ob enem zadnjih poskusov spremembe pokojninske zakonodaje. Bili smo takrat dogovorjeni za glasove, pa so potem kar naenkrat zmanjkali. Sedaj poskušamo znova. Ne v obliki amandmaja, ampak v obliki novele. In ta novela je skupaj z amandmaji, ki smo jih vložili zato, da jo še zašijemo in popravimo kjer se je to izkazalo za potrebno. V resnici je identična kot predlog, ki ga je na mizo prinesla koalicija. Še več, prav koalicija je bila tista, ki je predlagala, da pohitimo z obravnavo tega našega predloga, da gremo tudi na izredno sejo Državnega zbora verjetno z ambicijo, da ga spravi s poti in potem točno eno in isto rešitev izglasuje, zato da bo v kamerah in pred slovensko javnostjo se lahko predstavljala kako odpravlja krivice, čeprav je sama enkrat že glasovala proti tistemu našemu amandmaju, ki sem ga uvodoma izpostavil, ki tangira to isto tematiko.

Danes bi rad presekal ta gordijski vozel in ta pink ponk. Čakali smo eno leto, da se to uredi. Čakali smo od leta 2017, da se to uredi. Ne vidim nikakršnega razloga, da bi čakali še en mesec, da tem samoplačnikom, opeharjenim, pomagamo in jim priznamo tiste pokojninske pravice, za katere so sami vplačevali. Mislim, da to lahko storimo. Lahko storimo tudi brez velikega pompa. Vse kar potrebujemo je dovoljšnjo število glasov za podporo naši noveli in za podporo amandmajem, ki smo jih dali.

Če vas zanima v številkah. Ljudje, ki so še vedno opeharjeni na račun tega balinanja s pokojninsko zakonodajo, njih številka se giblje okoli 9.000. 2.000 od teh je že nastopilo svojo zasluženo pokojnino, 7.000 je pa še vedno takih, ki jih štejemo za delovno aktivne. Obema tema dvema skupinama v skupni številki 9.000 opeharjenim državljankam in državljanom bi ta naša zakonska intervencija krivico popravila.

Hvala.