Hvala za besedo.

Ustavno sodišče je na podlagi vložene ustavne pritožbe po uradni dolžnosti začelo postopek za presojo ustavnosti ureditve, ki ni dopuščala oziroma še vedno ne dopušča, da bi lahko partnerja v registrirani istospolni partnerski skupnosti po prej veljavnem zakonu o registraciji istospolne partnerske skupnosti oziroma partnerja partnerske zveze po veljavnem Zakonu o partnerski zvezi skupaj posvojila otroka.

Zastavlja se zlasti vprašanje ali takšna ureditev pomeni prepovedano diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin z vidika prvega odstavka 14. člena Ustave. V Zakonodajno-pravni službi smo pripravili odgovor Državnega zbora kot nasprotnega udeleženca v postopku za oceno ustavnosti izpodbijanja ureditve. V predlogu odgovora podrobneje navajamo argumente zakaj je po mnenju Državnega zbora izpodbijana ureditev skladna z Ustavo, ki jih bom na kratko predstavila v nadaljevanju.

Nosilci človekovih pravic iz 56. člena Ustave na podlagi katerega otroci uživajo posebno varstvo in skrb so otroci. Zakonodajalcu pa je pri normativnem urejanju institutov, ki so namenjeni posebnemu varstvu otrok in med katere sodi tudi posvojitev, dano široko polje proste presoje, pri čemer je pri vprašanjih, ki se nanašajo na otroka, vedno vodila njegova korist. Pri razmerju, ki izhaja iz posvojitve, je pomembno, da otrokove koristi prevladajo nad koristmi staršev, saj posvojitev že po naravi stvari ni pravica osebe, ki želi postati posvojitelj.

Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice je v svoji praksi zavzelo stališče, da varstvo po 8. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, po kateri ima vsako pravico do spoštovanja njegovega zasebnega in družinskega življenja, predpostavlja obstoj družine in ne zagotavlja varstva želje po njenem osnovanju. V zadevi Frete proti Franciji pa je izrecno izpostavilo, da 8. člen EKČP ne varuje pravice do posvojitve in da je posvojitev namenjena zagotavljanju družine otroku in ne otroka družini.

Čeprav spolna usmerjenost nedvoumno pomeni osebno okoliščino na podlagi katere diskriminacija pri zagotavljanju človekovih pravic ni ustavno dopustna, pa navedeno dejstvo v obravnavanem primeru ni odločilno za presojo neustavnosti izpodbijane zakonske ureditve. Pravica do posvojitve namreč ni ustavna pravica potencialnih posvojiteljev, temveč gre za ustavno pravico otrok, da jim država v skladu z njihovo koristjo zagotavlja posebno varstvo, zlasti v primeru ko starši zanje ne skrbijo, nimajo staršev ali so brez ustrezne družinske oskrbe.

Navedenim ustavnim izhodiščem v celoti sledi tudi normativna ureditev posvojitve, zato Državni zbor ocenjuje, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z Ustavo.

Hvala.