Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica.

Spoštovane članice in člani odbora, državni sekretar s sodelavci in ostali vabljeni!

Državni svet je predlog zakona obravnaval na 43. seji, 15. septembra 2021, in se pri tem seznanil tudi s stališči Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo, Nacionalnega sveta invalidskih organizacij, Društva distrofikov, JHD Društvo za kulturo in teorija hendikepa ter Društva Šent Slovenskega združenja za duševno zdravje. Vsi navedeni so bili vabljeni na sejo pristojne Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, tako so njihova stališča povzeta v mnenju Državnega sveta. Zagotovo pa bodo danes lahko nekateri izmed njih tudi sami še bolj podrobno predstavili svoja stališča.

Državni svet ugotavlja, da si združenja invalidov v prihodnje želijo, da bi se še bolj ambiciozno pristopilo k nadgradnji obstoječega sistema osebne asistence, pri čemer se vsi zavedamo omejitev, predvsem finančnih. V zvezi z navedenim je Državni svet razpravljal tudi o možnosti stroškovne razbremenitve sistema, čimprejšnjega sprejetja Zakona o dolgotrajni oskrbi in dopolnitev instituta družinski pomočnik, ki sta praktično sprejela vse asistente, ki so prej opravljali na tem področju svoje delo. Seveda pa bo treba v prihodnje tudi na podlagi premišljenih prilagoditev okolja, pa tudi intenzivnejšega uvajanja naprednih in dobro premišljenih asistenčnih sistemov, ki so že na voljo. Tu predvsem mislim te ITK rešitve, to je neposredno beleženje prisotnosti asistentov na delovnem mestu, kar po podatkih ministrstvo tudi na tem področju že pripravlja rešitve.

Državni svet prav tako ugotavlja, da eno od ključnih področij osebne asistence, ki bo najbrž v prihodnje še doživelo določene spremembe, predstavlja opredelitev možnih izvajalcev osebne asistence, s poudarkom na družinskih članih in vlogi osebnih asistentov.

Prav tako ugotavljamo, da večina invalidskih organizacij, prisotnih na seji komisije, ocenjuje, da bi bilo število družinskih članov, ki lahko izvajajo osebno asistenco, v naslednjem koraku primerno omejiti na enega družinskega člana. Temu kot izvajalci osebne asistence tudi že sami sledijo v praksi. Medtem ko kolegi iz Društva JHD zagovarjajo, da družinski član ne bi smel imeti možnosti pridobitve statusa osebnega asistenta, saj bi se tako tudi dejansko v najboljši možni meri sledilo namenu osebne asistence, to je neodvisnost uporabnikov tudi od družine.

Ocenjujemo, da bi bilo treba v prihodnje najti ustrezno razmerje za zagotovitev najbolj optimalnega možnega načina izvajanja osebne asistence za uporabnika. Ker je v več segmentih osebne asistence lahko prisotnost družinskih članov kot osebnih asistentov velikega pomena, zlasti pri uvajanju in seznanjanju novih osebnih asistentov z načinom življenja in specifičnimi potrebami posameznika, po drugi strani pa izbira osebnega asistenta, ki ni družinski član, dokazno vpliva na okrepljeno socializacijo uporabnika in dvig kakovosti njegovega življenja, neodvisno od ostalih družinskih članov.

Državni svet v svojem mnenju izpostavlja tudi vprašanje ustreznosti zmanjšanja obsega dodeljenih ur osebne asistence za število ur, v okviru katerih je uporabnik osebne asistence vključen v izvajanje vzgojno-izobraževalnega programa. Predlagan je bil tudi razmislek o možnem povečanju obsega ur osebne asistence, ki ga v obliki začasnega in občasnega dela opravljajo študenti in upokojenci.

Državni svet je po obširni razpravi predlogu zakona izrazil podporo, saj se zaveda izjemnega pomena osebne asistence za uporabnike sistema, kar je že državni sekretar naglasil, da je to res civilizacijski dosežek slovenske države in slovenskih invalidov. Obenem pa je pozval tudi k malo drugačni ureditvi nekaterih segmentov zakonske novele oziroma veljavnega zakona, katerih namen je preprečevanje nepotrebne dodatne birokratizacije sistema in prihranek javnih sredstev. Posledično je kvalificiranim predlagateljem predlagal vložitev amandmajev k 4., 5. in 15. členu predloga zakona. Dovolite, da jih v nadaljevanju kratko predstavim.

V zvezi s 4. členom predloga zakona predlaga spremembo glede praga števila ur osebne asistence, na katere se veže obveza izvajalcev osebne asistence, da zaposli dodatnega usklajevalca. Kot prag za zaposlitev drugega in nadaljnjih usklajevalcev osebne asistence se namesto z novelo predlaganih 3 tisoč 400 ur predlaga 5 tisoč 200 opravljenih ur storitve osebne asistence mesečno; slednje pomeni polno zaposlitev 30 osebnih asistentov na mesečni ravni. Ugotavlja se namreč, da bi se s predlaganim pogojem 3 tisoč 400 ur po nepotrebnem stroškovno obremenilo sistem, saj se po ugotovitvah v praksi še zlasti pri večjih izvajalcih z več izkušnjami pri organizaciji dela soočajo predvsem s pomanjkanjem strokovnega kadra v podpornem delu izvajanja storitev osebne asistence in ne z organizacijo izvajanja osebne asistence. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je navedenemu predlogu amandmajev Vlada Republike Slovenije izrekla delno podporo, s pripombo, da naj se prag zaposlitve drugega in nadaljnjih osebnih asistentov postavi na 4 tisoč 400 opravljenih ur. S tem bi se po oceni Vlade nadzor usklajevanja vršilo na 25 osebnih asistentov, zaposlenih za polni delovni čas, hkrati pa zagotovilo tudi enakopravnost med manjšimi in večjimi izvajalci osebne asistence.

Državni svet predlaga tudi spremembo določb 5. člena predloga zakona, in sicer glede izvedbe oziroma časovnice obveznega usposabljanja osebnih asistentov. Ocenjuje se namreč, da bi bilo z organizacijskega in izvedbenega vidika, pa tudi z vidika porabe javnih sredstev bolje, če bi osebni asistent, strokovni vodje in usklajevalci osebne asistence usposabljanje v skladu z zakonom lahko opravili najkasneje v dveh mesecih po začetku izvajanja asistence in ne, kot je predvideno z novelo, že pred izvajanjem osebne asistence. Pri tem je največkrat težava, ker končni izvajalec zaposli osebnega asistenta, ko dobi soglasje uporabnika. In če se dva ne »pokonektata«, praktično lahko mi izobrazimo osebnega asistenta in potem ne izvedemo zaposlitve, kajti uporabnik ga ni sprejel. Sicer navedenemu predlogu Vlada tudi ni izrekla podpore.

Predlagamo pa tudi dopolnitev 15. člena predložene novele, in sicer ureditev možnosti odstopa izvajalca osebne asistence od izvedbenega načrta, če uporabnik krši obveznosti iz dogovora o izvajanju osebne asistence in gre pri tem za utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljnje izvajanje osebne asistence. V primeru odstopa od izvedbenega načrta bi bil izvajalec po predlogu dopolnitve dolžan zagotoviti izvajanje osebne asistence, dokler se ne zagotovi njenega izvajanja z drugim izvajalcem, a največ dva meseca od odstopa. S tem bi se v pomembni meri zaščitilo tudi pravice izvajalcev osebne asistence, ne zgolj uporabnikov, pa seveda spodbudilo uporabnike, da svoje pravice uveljavljajo ob zavedanju pravic ostalih deležnikov v sistemu. Obveznosti uporabnikov in posledice kršitve teh obveznosti, ki vplivajo na izvajanje asistence, bi namreč morale biti po oceni tudi invalidskih organizacij določene zakonsko, ne zgolj na podzakonski ravni. Predlagana rešitev predstavlja začasno rešitev, končni cilj pa je celovita zakonska ureditev problematike. Ugotavljamo, da Vlada predlagane dopolnitve 15. člena prehodnih določb delno podpira, predlaga namreč, naj se v zakon zapiše, da mora izvajalec osebne asistence, kadar želi zaradi uporabnikovih kršitev, odstopiti od izvedbenega načrta, predhodno pridobiti pozitivno mnenje koordinatorja invalidskega varstva na pristojnem Centru za socialno delo. Tu se razlikuje od našega stališča, kajti koordinator bo moral izpeljati dokazni postopek, kar pa lahko traja in traja. Po našem mnenju bi bilo bolje, da koordinatorja izvajalec samo obvesti o prekinitvi delovnega razmerja.

Državni svet poziva tudi odbor, da navedene predloge sprememb in dopolnitev predloga zakona, ki jim podporo izraža tudi Nacionalni svet invalidskih organizacij, na podlagi amandmajev odbora upošteva pri pripravi dopolnjene različice predloga. Danes smo dobili že kar nekaj amandmajev, do katerih se pač na komisiji in v Državnem svetu nismo mogli opredeliti. Vidimo pa, da delno sledijo tudi ugotovitvam Vlade. Sicer pa, kot že rečeno, Državni svet predlogu zakona izreka podporo.

Hvala že vnaprej za vašo podporo predlaganim amandmajem in seveda tudi za vašo pozornost. Hvala.