Hvala lepa, gospa predsednica.

Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani drugi vabljeni!

Osebna asistenca je velik civilizacijski doprinos k življenju, h kvaliteti življenja invalidov. Osebna asistenca je bila sprejeta v tem parlamentu soglasno. Vse politične stranke, ki so bile takrat zastopane v prejšnjem mandatu v Državnem zboru, so podprle sprejetje Zakona o osebni asistenci.

Osebna asistenca je pomoč posamezniku, uporabniku, invalidu pri vseh tistih aktivnostih, ki jih sam ne more izvajati zaradi vrste ali stopnje invalidnosti in so vezane na neodvisno, samostojno življenje, osebno ali družinsko, povezane z njegovim poklicem, izobraževanjem, vključevanjem v okolje. V Sloveniji imamo trenutno približno 3 tisoč uporabnikov osebne asistence in približno 6 tisoč osebnih asistentov, osebno asistenco pa izvaja nekaj več kot 190 izvajalcev. Pri izvajanju je prišlo do nekaterih izkoriščanj, do neprimerne prakse. Zaradi tega moramo spremeniti zakon.

Zakon se spreminja v treh, štirih ključnih področjih. Prvo so izvedenci. Ministrstvo je na listo izvedencev imenovalo 111 članov, ki so se prijavili in so šli samo skozi dvodnevno usposabljanje, kasneje je bilo še eno krajše. Zaradi tega seveda prihaja med njimi do razlik pri ocenjevanju, in naš predlog je, da se imenuje izvedenski organ, v katerem bodo profesionalci izvedenci, in ta izvedenski organ naj bi bil na Inštitutu za socialno varstvo. Ravno tako je tudi problematično ocenjevalno orodje, ampak to ni toliko materija zakona (ocenjevalno orodje je bilo objavljeno na spletu). Slišali smo kar nekaj zlorab, ko se je pač uporabnik naučil, kaj mora odgovoriti, in je na ta način prepričal izvedenca, da so dali določeno število ur.

Drugo področje, ki ga želimo spremeniti, je, kdo so lahko izvajalci osebne asistence. Za osebno asistenco se pravi, da je nepridobitna dejavnost. In v zakonu je res bil napisan s.p., ki pa je pridobitna, ampak sprva je bilo mišljeno – in to, recimo, pripravljavci, ki so bili tudi iz invalidskih organizacij oziroma sami uporabniki, se je vedelo, da bo to v nekem zelo majhnem obsegu, nekateri najožji člani. S predlogom spremembe zakona izvajalec osebne asistence ne more biti več samostojni podjetnik.

Tretja večja sprememba je vezana na povezavo z drugimi storitvami. Uporabniki osebne asistence so vključeni tudi v programe vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji in tako naprej. In tu so velike razprave v praksi, kako, ali se te ure tam štejejo, kako jih odšteti. Seveda, mi želimo zelo jasno sporočiti, da se te ure, ko si v drugem programu, ne vštevajo v osebno asistenco, se odštejejo.

Potem je predlog še spremembe v zvezi z osebnimi asistenti, z njihovim usposabljanjem, usposabljanjem uporabnikov.

To je, recimo, en kratek sprehod skozi predlog sprememb. Naj pa ob koncu tega res kratkega orisa povem še dvoje. Na začetku sem rekel, da je osebna asistenca velik, velik civilizacijski doprinos h kvaliteti življenja. Imamo kar veliko število – v času, ko smo pripravljali predlog zakona, smo dobili kar veliko pisem, mailov. Klicali so nas različni invalidi, ki so rekli… Bom prebral en primer. Gospa mlajša tetrapleginja je prav šele s pomočjo osebne asistence uspela zaživeti sama v lastnem neprofitnem stanovanju. Je zelo aktivna, med drugim tudi aktivna pri ozaveščanju o varnosti v prometu, ker se je sama poškodovala skozi prometno nesrečo. Takih dopisov, takih citatov bi lahko prebral še in še. Klicali so nas invalidi, ki so oslepeli, ki so slepi, in so nam povedali: »Šele zdaj grem lahko prvič sam, brez žene ali moža ali nekoga, ki mi ga omogoči društvo ali Zveza slepih in slabovidnih.« Teh zgodb je veliko. In ključno, kar želim s tem povedati, je: osebna asistenca je bistveno spremenila življenje tistih invalidov, ki potrebujejo zelo veliko podpore za samostojno življenje. Res pa je, da je prihajalo tudi do izkoriščanja; tudi to smo slišali. Slišali smo, da je sorodnik podučil uporabnika, kaj mora povedati, kako mora odgovarjati na vprašanja izvedenca, zato da bo dobil zadostno število ur. Slišali smo, kaj je moral osebni asistent vse delati v družini, biti gospodinjska pomočnica celi družini. Slišali smo tudi, kako je moral v podjetju delati, ker imajo sorodniki uporabnika svojo firmo. Slišali smo, da se slišita in vidita uporabnik in asistent enkrat, dvakrat na teden za par ur, piše se pa poln delovni čas. Torej, zgodbe so zelo pozitivne, je pa sistem, tako kot ga je ministrstvo zastavilo, žal, omogočal tudi izkoriščanje sistema. In s temi spremembami želimo zagotoviti, da bo osebna asistenca storitev, ki bo namenjena tem invalidom, ki jo v veliki meri potrebujejo in bodo zato imeli zagotovljeno neodvisno življenje.

Verjamem in pričakujem, da bo to tudi rdeča nit današnje razprave, kako zagotoviti tak sistem, tako ureditev v zakonu, kako spremeniti zakon, da bo osebna asistenca dejansko pripomogla k večji kvaliteti, k neodvisnemu, samostojnemu življenju teh invalidov, ki potrebujejo veliko podpore za samostojno življenje. Konkretno pa potem od člena do člena. Veliko pripomb in amandmajev je nomotehnične narave, nekaj je pa tudi vsebinskih, kjer smo sledili predlogom Državnega sveta ali predlogom Zakonodajno-pravne službe oziroma tudi predlogom drugih izvajalskih organizacij.

Hvala.