Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, ostali vabljeni kolegi.

Pred vami je predlog Zakona o oskrbi z električno energijo. To je eden izmed šestih, oziroma dva sta že sprejeta, zakonov, s katerim na nek način razgrajujemo energetski zakona EZE-1. Sama zakonska ureditev področja oskrbe z električno energijo v naši državi v celoti temelji na pravni ureditvi tega področja v Evropski uniji. Ta ureditev se s sprejemom paketa ene direktive in vsaj treh uredb je spremenila leta 2019. Temeljni cilj predloga zakona je prenesti seveda v naš pravni red novosti, ki jih prinaša direktiva 2019/944 evropskega parlamenta in sveta iz 5. junija 2019, se pravi o skupnih pravilih notranjega trga električne energije.

Skupaj s to direktivo so bile sprejete tudi tri evropske uredbe in zakon na ta način ureja izvajanje teh uredb, kar je potrebno, to je predvsem tam, kjer je potrebno. To pa je predvsem na skupnem trgu z električno energijo, naprej o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije.

Zdaj, samo področje oskrbe z električno energijo je, kot sem uvodoma omenil, v tem trenutku urejeno v EZ-1, se pravi Energetskem zakonu 1. Ta zakon ureja več področij in z leti je postal, lahko rečemo, zelo obsežen in tudi zelo težko obvladljiv. Zato je drugi temeljni cilj našega predloga Zakona o oskrbi z električno energijo, da se področje oskrbe z električno energijo izloči iz zakona EZ-1 in prenese njegovo vsebino v samostojni zakon. Nekako v samostojni zakon je bilo že leta 2019 sprejetem zakon o učinkoviti rabi energije preneseno področje le-te, v letu 2020 pa je s spremembo oziroma z novim zakonom o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije področje spodbujanja rabe obnovljivih virov energije področje spodbujanja rabe obnovljivih virov energije bilo preneseno v samostojni zakon. Po sprejemu ZOE, se pravi Zakona o oskrbi z električno energijo, se bo postopek delitve EZ-1 nadaljeval s sprejemom Zakona o oskrbi s plinom, Zakona o oskrbi s toploto in pa še končno zaključil s sprejemom Zakona o energetski politiki. Gre torej za obsežen, zelo koordiniran projekt delitve Energetskega zakona EZ-1 in hkratnega prenosa več novih direktiv.

Zakon je organiziran tako, da prvo poglavje prevzema temeljno ureditev celotnega področja, nekdanja poglavja pa podrobno urejajo posamezna področja. Nekaterih področij direktiva in posledično zakon praktično ne spreminjata, to so osnovna načela delovanja trga, delitev na tržne in regulirane dejavnosti, pravna ureditev distribucijskega in sistemskega operaterja ter način določanja omrežnine. Direktiva in posledično zakon pa uvajata nekatere pomembne novosti, povezane s podnebnimi spremembami, ukrepi ter cilji, ki jih Evropska unija sprejema v zvezi s tem. Zakon, bi rekel, tako uporabnikom prinaša nekatere novosti, to je pojem aktivnega odjemalca, neodvisne agregatorje, energetske skupnosti državljanov, pravice do pogodbe z dinamično ceno, nadaljevanje uvajanja pametnih števcev, potem pravica do proizvodnje, shranjevanja in prodaje električne energije, definicijo in / nerazumljiva/ kaj je energetska revščina in pa dolžnosti in prepovedi na področju elektromobilnosti. Največ novosti vsebuje povsem novo poglavje o razmerjih elektro-energetskih podjetij s končnimi odjemalci, to je urejeno v drugem poglavju. To poglavje, kot sem rekel, podrobneje ureja že sedaj določene pravice končnih odjemalcev, kot je pravica do proste izbire dobavitelja električne energije, pravica do menjave dobavitelja ali pravica do jasnega in preglednega računa. Bolj jasno in podrobno so urejene pogodbene pravice končnih odjemalcev in določene posebne pravice gospodinjskih odjemalcev, ki so tudi potrošniki v smislu prava varstva potrošnikov. Nadalje, uvaja se pravica do sklenitve pogodbe z dinamičnimi cenami, torej cenami, ki se sproti prilagajajo dogajanjem na trgu. Za končne odjemalce se uvaja tudi možnost sklenitve pogodbe o agregiranju in zakon ureja temeljne pravice končnega odjemalca v zvezi s tako pogodbo. Agregatorji so izvajalci energetskih storitev, ki povezujejo posamezne uporabnike sistema. Da se agregatorjem omogoči vstop na trg z električno energijo, predlog zakona tudi določa temeljne pravice agregatorjev in pravila prilagajanja odjema preko agregiranja. Zakon nadalje uvaja pojem aktivnih odjemalcev, to so odjemalci ali pa to smo odjemalci, ki v omrežje električno energijo tudi oddajajo, lahko pa po potrebi prilagajajo svoj odjem. Čeprav so tovrstni odjemalci obstajali že do sedaj, pa je njihov položaj le deloma urejen na področju samooskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov. Predlog zakona zdaj to ureja v celoti in ne glede na izvor električne energije. Novosti so tudi t.i. energetske skupnosti državljanov, ki jih predlog zakona ureja v pravni obliki zadruge. Znotraj energetske skupnosti so omogočeni prenosi električne energije med njenimi člani, pri čemer člani skupnosti ohranijo pravice, ki jih imajo kot končni odjemalci. Področje uvajanja naprednih merilnih sistemov se ohranja oziroma se nadgrajuje. Predlog zakona zavezuje distribucijskega operaterja, da končnim odjemalcem vgradi napredne števce, pri čemer se po 31. decembru 2027 ne smejo več uporabiti napredni števci, ki ne izpolnjujejo tehničnih zahtev iz direktive. Nekoliko se spreminjajo določbe za izdajo energetskega dovoljenja, dodatnih pa je tudi osem členov o izvajanju mehanizma za zagotovitev zadostnosti oskrbe, ki jih sicer natančno določamo v uredbi o skupnem trgu z električno energijo. Zakon še tudi podaljšuje obstoj obstoječih oziroma zaprtih distribucijskih sistemov, a ne omogoča novih podelitev statusa.

Torej, spoštovane poslanke in poslanci, sprejem zakona je nujen z vidika ohranjanja, razvijanja dobro delujočega notranjega energetskega trga. Prav tako pa bi želel opomniti oziroma opozoriti, da je rok za prenos te direktive, o kateri govorimo, že potekel konec lanskega leta in da je sprejem zakona nujen tudi, da se ustavijo vsi postopki, ki ugotavljajo kršitev, s strani Evropske komisije, ki je bil že sprožen proti naši državi. Tako, da upam in verjamem, da si zasluži široko vašo podporo.

Hvala.