Spoštovani članice in člani odbora, še enkrat hvala lepa, da ste omogočili nadaljevanje obravnave te resolucije!

Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske je seveda najvišji razvojno usmerjevalni dokument vojske. Je edini razvojni dokument Slovenske vojske, ki ga potrjuje Državni zbor in ima podlago v Zakonu o obrambi, ter ima kot tak izjemen pomen tudi za Slovensko vojsko in s tem za obrambni sistem, kot celoto, seveda.

Sprejem nove resolucije predstavlja nadaljevanje prizadevanj za posodobitev Slovenske vojske in premik iz točke dolgoletne stagnacije in nazadovanja. Pri tej resoluciji smo seveda sledili mojim predhodnikom, ki so pred mano vodili ta resor, zlasti ministrom iz vrst Socialnih demokratov, pa tudi ministru iz vrst Desusa. V tej resoluciji sledimo tudi finančnim zavezam, ki so jih pred mano dali takratna predsednica Vlade Alenka Bratušek, leta 2014 in pa zavezi, ki jo je dal nekdanji premier Marjan Šarec. Tako da, na nek način v tej resoluciji nadaljujemo razmišljanja, zaveze, ki jih je dajala celotna politika, seveda z izjemo Levice, kjer pa jasno in glasno povem, da ne moremo upoštevat njihovega predloga, ki se je te dni pojavil v časniku Delo, da bi bila dobra rešitev tudi to, da bi Slovenijo razglasili za demilitarizirano območje in Slovensko vojsko razpustili.

Tako da, če povzamem, bi rekel, da ta resolucija sledi praktično izhodiščem ali pa dosedanjim javnim usmeritvam vseh političnih strank, z izjemo ene. Po moji oceni gre za veliko soglasje. Trenutno veljavna resolucija je bila sprejeta, kot rečeno, leta 2010 in v tem obdobju, ko se je Republika Slovenija soočala z gospodarsko in finančno krizo, se je zgodilo marsikaj. Nesorazmerni posegi v obrambni proračun so pahnili Slovensko vojsko v obdobje posebne regresije, saj se dolgoročno pa tudi srednjeročni razvojni cilji niso implementirali in tudi ne uresničevali. Finančnim razmeram pa niso sledile bistvene strukturne prilagoditve same vojske. Tako so se nabrali številni strukturni, pa tudi razvojni problemi, ki se odražajo še danes, s kadrovsko in pa materialno podhranjenostjo Slovenske vojske, s tem pa tudi z ključnimi omejitvami pri njenem nadaljnjem razvoju.

Na potrebo, da je potrebno resolucijo prenovit, nas opozarjajo tako znatno spremenjene varnostne razmere v svetu. Od leta 2010 se je nas v svetu, v naši bližnji in daljni okolici, spremenilo marsikaj. Kot, poleg vsega tega, pa k tej spremenjeni resoluciji terjajo tudi vse naše nacionalne, pa tudi zavezniške ocene v naši pripravljenosti. Torej, kar se tiče nujnosti ukrepanja, je zadeva na dlani, da je potrebno resolucijo sprejet.

Na tem mestu bi rad poudaril, da predlog resolucije predstavlja kontinuiteto vseh dosedanjih prizadevanj Republike Slovenije za izboljšanje njene obrambne sposobnosti. Upoštevane so zakonske in druge spremembe in prilagoditve na obrambnem področju. Predlog resolucije izhaja iz strateškega pregleda obrambe iz leta 2016,: ki je bil narejen pod ministrico Katič, in strategija nacionalne varnosti iz 2019, Šarčeva Vlada in pa tudi bele knjige o obrambi, ki je bila narejena v času Karla Erjavca. Priprava resolucije je vključevala širok nabor deležnikov na obrambnem in varnostnem področju s ciljem čim širše vključenosti relevantne stroke smo izvedli posvetovanje s širšo strokovno javnostjo. Mi smo posebej poleg tega, da je tekla javna obravnava tega dokumenta, na poseben posvet povabili tudi strokovno javnost iz fakultet, ki se ukvarjajo s to obrambno tematiko in posebej njim predstavili vso to vsebino, ki jo zdaj predlagamo v resolucijo. Pri pripravi vsebinskih izhodišč smo izhajali iz zavedanja o povečani nepredvidljivosti in negotovosti mednarodnega varnostnega okolja ter varnostno obrambnih izzivov kot izhaja iz prenovljene resolucije o strategiji in nacionalne varnosti Republike Slovenije. Po pregledu trendov in značilnosti varnostnega okolja, nas ne more prevevati utopična naivnost, temveč trezen realizem. Tako da, bi bile smeri razvoja v smeri demilitarizacije in ukinitve Slovenske vojske glede na sedanjo situacijo v svetu totalni strel v koleno. Pred tem naj izpostavim lok nestabilnosti tako na vzhodu kot tudi na jugu. Posledice slednjega smo neposredno že lahko občutili tudi v Sloveniji skozi povečanje migracijskega pritiska. Po upoštevanju dosedanjih izkušenj in težavnosti predvidevanja globalnih sprememb so najboljši odgovor na strateška presenečenja dobro pripravljene in odzivne obrambne sile. S tem namenom smo si pri pripravi resolucije prizadevali kar se da celostno in sistemsko nasloviti izzive s katerimi se sooča Slovenska vojska. Opredeljeno je vrsto ukrepov in rešitev za konceptualno, funkcionalno in organizacijsko posodobitev Slovenske vojske, ter seveda usmeritve za izgradnjo sodobnih vojaških zmogljivosti, kar bo Slovenski vojski omogočilo izpolnjevanje njenih zakonsko določenih nalog in tudi prevzemanje mednarodnih obveznosti.

Med ukrepi s katerimi želimo okrepiti in usmeriti dolgoročni razvoj vojske, bi izpostavil predvsem sedem sistemskih ukrepov, ki so ključnega pomena za izboljšanje stanja pripravljenosti Slovenske vojske.

Prvič. Vzpostavitev sposobnejših in sodobnejših vojaških zmogljivosti. Ta stvar že teče. Modernizacija Slovenske vojske poteka.

Drugič. Prilagoditev obsega, strukture in organiziranosti Slovenske vojske z oblikovanjem popolnjenega jedra prioritetnih sil. Mi si ne moremo več privoščiti, da imamo neke sile zgolj na papirju, dejansko pa prazne, ampak moramo sile, ki jih imamo, tudi z dejanskimi kadri popolniti.

Tretjič. Vzpostavitev prostorske organiziranosti Slovenske vojske za zmožnost naraščanja sil z uporabo novih oblik pogodbene rezerve. V prihodnosti želimo razviti tudi teritorialno komponento, ki bo delovala izključno na ozemlju Republike Slovenije in bo to ena izmed oblik pogodbenega sodelovanja s Slovensko vojsko. V preteklosti smo tako že poznali teritorialno obrambno.

Četrtič. Krepitev profesionalizma vojaške etike, voditeljstva ter organizacijske kulture.

Petič. Izboljšanje delovno-pravnega statusa pripadnikov zaradi posebnosti vojaškega poklica. Tukaj bi se vam rad še enkrat zahvalil poslancem tako opozicije kot tudi koalicije, za sprejem Zakona o obrambi pa tudi Zakona o službi v Slovenski vojski, ki je na tem področju pomenila velike korake naprej.

Šesta stvar. Nadgradnja sistema vojaškega izobraževanja in usposabljanja ter urjenja. Želimo urediti samo vojaško izobraževanje na način, da posamezne vojaške module vključimo v slovensko javno šolstvo, v fakultete in na takšen način mladim omogočimo, da potem: tudi v svoji vojaški karieri lahko čim prej napredujejo.

In sedmič. Priprava in uveljavljanje sodobnih strategij, doktrin, taktik in postopkov.

Seveda pri vseh teh sedmih sistemih ukrepih smo izhajali iz realističnih predpostavk in dejanskih družbenih zmožnosti ter kljub trenutnemu stanju Slovenske vojske ukrepe oblikovali tako, da so časovno primerno razporejeni in predvsem uresničljivi. Na tej resoluciji nismo pisali pravljic oziroma naših želja, ampak smo naše želje zreducirali na realne zmožnosti Republike Slovenije. Ukrepi se bodo izvajali v treh razvojnih fazah in sicer prva razvojna faza bo trajala do vključno leta 2026, potem druga razvojna faza sledi do leta 2030 in tretja razvojna faza do leta 2035. Med tem, ko je ta dokument oblikovan nekoliko bolj konkretno kot veljavna resolucija, pa je še vedno dovolj splošen, da ne prejudicira srednjeročnega načrtovanja s katerim se na podlagi natančno določenih finančnih projekcij konkretizirajo dolgoročne usmeritve. Kljub konkretizaciji jasnih političnih ambicij pa želim ponovno poudariti, da predlog v nobenem pogledu ne posega ali prejudicira morebitnih kasnejših zakonskih ureditev, pač pa zgolj nakazuje možno smer rešitev. Resolucija je tako politično strokovni dokument in ne predpis ne splošni pravni akt, ker smo seveda upoštevali skozi proces priprave. Predlogi, ki so zajeti v resoluciji in bodo sprejeti kot možni in sprejemljivi, bodo tako v kasnejših fazah lahko predlagani kot dopolnitve zakonov po postopku seveda, ki je za to tudi predviden.

Če se zdaj dotaknem razvoja zmogljivosti Slovenske vojske, bo seveda v tem prvem obdobju posvečen v povečanje bojne sposobnosti, moči in pripravljenosti vojske, seveda s prioriteto vzpostavitve srednjega pehotnega bataljona in to načrtujemo do leta 2026. Prav tako do leta 2026 načrtujemo okrepitev helikopterske in pa letalske komponente. Po letu 2027 bodo posodobljeni oziroma nadgrajeni podporni moduli bojne skupine kot so zračna obramba, pa bojno inženirstvo in drugi elementi. Po letu 2030 pa bo oblikovan srednji bojni izvidniški bataljon, ostale prioritete razvoja zmogljivosti se navezujejo na izboljšave zračnega transporta z nakupom srednjega taktičnega letala in seveda že omenjenih večnamenskih helikopterjev. Razvoj zmogljivosti bo sledil najsodobnejšim tehnološkim trendom, ob tem pa ne bomo spregledali niti okoljskih vidikov varnosti in obrambe. Pospešeno gradimo tudi zeleno obrambo, pospešeno prenavljamo naše vojašnice, delamo energetsko bolj učinkovite, pri vozilih pazimo, da so energetsko čim bolj učinkoviti in tudi na področju letalstva bo Slovenska vojska prva, ki bo uporabljala električna letala za usposabljanje svojih pilotov. Pri razvoju nekaterih vojaških zmogljivosti bomo smiselno upoštevali tudi dvonamensko uporabnost za podporo drugim državnim organom. Tukaj je izpostavljam zlasti helikoptersko floto za potrebo helikopterske nujne medicinske pomoči. Ocenjujemo, da se pri razvoju naprednih zmogljivosti, da se je nujno potrebno nasloniti tudi na slovensko znanje, izkušnje in na slovensko obrambno industrijo, ki jo marsikdo podcenjuje, saj je po vseh teh letih izjemno razvija in se mi zdi pomembno, da jo Slovenska vojska pa slovenski obrambni sistem tudi podpira. Da bi v resoluciji dosegli zastavljene cilje in ambicije, bo seveda potrebna tudi ustrezna politična in javna podpora. Slovenska vojska je v službi domovine in prav je, da ji zagotovimo ustrezne pogoje in sredstva za obrambno države in njenih državljanov, kar je tudi njena primarna zakonska naloga. Pri tem imam v mislih predvsem tudi zadostno, predvidljivo in stabilno ter dolgoročne vzdržne finančne vire za delovanje in razvoj vojske. Ta Vlada to misli in dela konkretno. Tisto, kar je zapisano v tej resoluciji za leti 22 in 23 je Vlada v proračunih za 22 in 23 že sprejela in konkretizirala. S čimer želi dokazati, da ne gre zgolj za neko krhko resolucijo, ker papir marsikaj prenese v praksi se pa dogaja veliko drugačnih stvari.

Do leta 2024 je predsednika Vlade Bratušek obljubila, da bomo za obrambne namene namenili 2 odstotka BDP. To se žal ne bo zgodilo. Bivši predsednik Vlade Marjan Šarec je obljubil, da bomo do leta 2024 dosegli 1,5 odstotka BDP za obrambne izdatke to pa se bo zgodilo. Tudi trend rasti gre v smeri, da bo do leta 2024 izpolnjeno. Kot rečeno v poračunih za 22 so predvideni obrambni izdatki 1,3 odstotka. V proračuna za 23 pa 1,4. V letu 24 sledi 1,5. Pomemben korak k zagotovitvi financiranja za srednjeročno obdobje je bil dosežen tudi z Zakonom o zagotavljanju sredstev za investicije v vojski do leta 26. Še enkrat moja iskrena zahvala vsem tistim, ki ste ta zakon podprli. Opažamo pa, da je s procesom profesionalizacije stik slovenske vojske z njenimi državljani in lokalnimi skupnostmi manjši kot je bil morda v preteklosti, zato želimo ta stik z lokalnimi skupnostmi in prebivalstvom ponovno okrepiti in ga povečati. Z ukrepom v predlogu resolucije želimo ponovno približati vojaški poklic državljanom in vojsko vpeti v delo lokalnih skupnosti. V ta namen načrtujemo možno oblikovanja novih oblik pogodbene rezervne sestave, ki bo organizirana prostorsko in namenjena izključno delovanju na nacionalnem ozemlju. S tem bomo okrepili in razširili priložnost za sodelovanje državljanov v strukturah Slovenske vojske in omogočili opravljanje službe v domačem lokalnem okolju.

S predlaganimi amandmaji, ki jih je predsednik Bevk tudi omenil naj povem, da so upoštevani najpomembnejši redakcijski popravki, ki jih je predlagala Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Prav tako pa smo podali dodatna pojasnila in odgovore na vsebine na katere je tudi služba opozorila.

Torej, če na koncu strnem bi rekel, da resolucija zasleduje nove trende, ki se pojavljajo v Evropi in pa tudi v svetu. Da želimo vojsko približati ljudem, da želimo v vojski predvsem krepiti sisteme, ki so dvonamensko uporabni in da tej vojski želimo zagotoviti stabilne in predvidljive finančne vire, da se bo seveda lahko dolgoročno razvijala. Pri tem sledimo in ne odkrivamo tople vode, kar je bilo narejeno v preteklosti, kar so naredili moji predhodniki na teh temeljih nadaljujemo zgodbo.

Kje pa je bistvena razlika med to resolucijo in pa tisto, ki je bila sprejela leta 2010? Ena izmed večjih sprememb je, da nič več ne govorimo o dveh srednjih bojnih bataljonskih skupinah. Vi veste, da je Slovenija vrsto let našemu zavezništvu obljubljala, da bo zgradila dve srednji bojni bataljonski skupini, za katero bi seveda potrebovali več kot 130 oklepnih vozil. Glede na trenutno vzdušje v državi in glede na razgretost in pa tudi na del političnega sistema ali pa parlamenta, ki je vsem morebitnim vojaškim investicijam celovito nasprotuje glede na realnost, ki je v Sloveniji je šla moja ekipa seveda v pogajanje z zavezništvom, ker se mi je zdelo nekorektno in tudi nekonsistentno, da bi zavezništvo ves čas zavajali kako bomo zgradili dve srednje bojni bataljonski skupini, ker je očitno, da tega ne bomo storilo, zato je sedaj poudarek, da zgradimo eno srednjo bojno bataljonsko skupino, ki jo želimo končno zgraditi 20 let po tistem, ko smo jo obljubili do leta 26. Namesto drugo srednje bojne bataljonske skupin smo pa zavezništvu ponudili tisto, kar danes Slovenska vojska že ima in lahko koristno uporablja. Govorim o transportnem letalu, govorim o ladji Triglav poleg tega pa bomo razvijali tudi izvedniški bataljon. To je tista bistvena sprememba, ki jo prinaša tudi ta resolucija. Jaz predvidevam, da bo ta naš dogovor in ta naša pogajanja, da bodo dokončno potrjena na / nerazumljivo/ ta mesec, v drugi polovici meseca in da vsa pogajanja, ki smo jih v tem času peljali, da bodo, potem z odločitvijo obrambnih ministrov tudi potrjena. To je ena ta večja sprememba.

Druga sprememba, ki jo bodo nekateri zastrigli z ušesi je pa številčnost. Do slej se je v vseh razvojnih in planskih dokumentnih pojavljala številka, da Slovenska vojska mora imeti 8 tisoč profesionalcev, profesionalne sestave in 2 tisoč pogodbene rezerve glede na trenutno situacijo glede na kadrovski bazen, ki ga Slovenija sploh ima glede na to, da tekmujemo tukaj z gospodarstvom in z vsemi ostalimi deležniki je seveda realna ocena, da bomo težko prišli čez številko 7 tisoč. Števila 7 tisoč je pa tista, ki nam še na neki način na minimalni ravni omogoča, da zakonske določene naloge, ki jih ima Slovenska vojska tudi izpolnjuje tako, da smo šli iz razmerja 8 tisoč profesionalcev in 2 tisoč pogodbenikov na razmerje 7 tisoč 3 tisoč. Tudi v nekaterih drugih vojskah je trend v smeri, da se vse bolj spodbuja in tudi krepi različne pogodbene rezerve oziroma teritorialna komponenta.

Zadnja stvar, ki je pomembna, različna je, da smo notri zapisali po moji oceni realistični predlog rasti obrambnih izdatkov, ki ni napisan tako, da danes je 1,3 jutri bo pa kar 2, ker vemo, da je to absolutno nerealistično, ampak je do leta 24 planirano to, kar smo obljubili 1,5, potem pa zelo postopna in počasna rast do 2,35 na 2 odstotka.

To so bistveni poudarki in pa seveda resolucija je nujno potrebna, zato da na podlagi te, potem lahko začnemo pripravljati druge načrte in strategije, ki so v obrambno varnostnem sistemu nujno potrebni.

Predsednik, jaz bi na tej točki zaključil. Bi vas prosil, če bi lahko kratko dopolnitev mojega izvajanja dali besedo še brigadirju Urbanču.